Mnogi ljudje ne vedo, da je od vseh glasbil največji vpliv na zgodovino kulture imela piščalka. Policijska! Največji hrvaški politiki so to pravkar spoznali in na vodilne položaje v pravosodju in policiji po umoru nedolžnega dekleta Ivane Hodak postavili nove in sposobnejše ljudi. Skoraj hkrati je bila pretepena mlada novinarka iz Osijeka, ker je na obrazu imela »piercing«. Spoštovani bralci te kolumne, nočem vas utrujati s številnimi primeri nasilja in umorov v »lepi naši«, a izginotje mlade Avstralke v Dubrovniku, umori v Zagrebu, Puli itd. nam vsiljujejo prepričanje, da se po Hrvaški širi demon primitivizma in nasilja. Ne gre samo za najstnike, ki nas sramotijo z »navijanjem« za svoje nogometne klube (najbolj svež primer se je zgodil v Pragi, kjer je gostoval Dinamo), temveč tudi za objestne mladeniče, ki se jim zdi zabavno prestreči osamljenega dijaka in ga pretepsti do smrti, kar se je v Zagrebu zgodilo mlademu Luku Ritzu. Njegova smrt je prizadela zlasti njegove sošolce, zato so pred kratkim po mestu nalepili nekaj tisoč plakatov, na katerih ob fotorobotu morilca piše: »Blagor človeku, ki ga ne obtožuje lastna vest!« V spomin na Luka je minister za šolstvo Dragan Primorac v grafični šoli, ki jo je obiskoval Luka, izjavil, da se bo od zdaj podeljevala nagrada za pospeševanje strpnosti in nenasilja, ki bo poimenovana po njem. Naj omenimo, da je na plakatu zapisan dramatičen poziv Lukovih prijateljev: »Morilci niso bili maskirani, niso bili tuji državljani, niso bili profesionalni morilci, bili so navadni mladi ljudje.« Prav ta poziv opozarja na šole, v katerih so napadi in pretepanje veliko pogostejši kot na primer v bankah, trgovinah ali poslovnih prostorih. Vse to so posledice slabega vpliva televizije in spleta, spodkopane morale v družbi, nasilnih videoigric ter vse vrste razvad, ki jih ponujajo šolarjem. Šole pa so tudi v zbornicah podoba družbe. Profesorji seveda ne uporabljajo pesti, pač pa metodo izključevanja, zato na primer svojemu kolegu složno vsi hkrati obrnejo hrbet. Torej tudi v šolah ni vse v redu. Statistični podatki na primer kažejo, da je vsak peti učitelj žrtev slabega ravnanja. Če so med njimi medčloveški odnosi slabi, ne moremo pričakovati, da je med otroki drugače. Pred kratkim je voditeljica v televizijskih novicah spomnila na porazne rezultate popisa prebivalstva iz leta 20001, po katerih več kot milijon dvesto tisoč prebivalcev ni končalo niti osemletke, samo osem odstotkov pa jih ima fakultetno diplomo. Očitno so tu korenine primitivizma, ki se kažejo v obliki nasilja in nekulturnega vedenja na ulicah, v tramvajih in šolah.