Prepričana sem, da je v slovenski zdravniški praksi tovrstnih primerov malo, toda zanimiv je podatek, da se bolniki v zadnjih letih večinoma ne pritožujejo zaradi strokovnih zmot, temveč predvsem zaradi nezadovoljivega odnosa med zdravnikom in bolnikom. Kar nekaj med vami, spoštovane bralke in bralci, me je poklicalo in potožilo zaradi pomanjkljive komunikacije z zdravnikom. Pritožbe so letele predvsem na specialiste. Tudi po zadnji raziskavi javnega mnenja Slovenci veliko bolj zaupamo svojim izbranim splošnim zdravnikom kot specialistom. Roko na srce. V prvi vrsti od zdravnikov pričakujemo, da nas, če je le v njihovi moči, pozdravijo. Strinjam pa se z vami, da je veliko vreden že pogovor, odkrit in potrpežljiv medsebojni odnos, tolažba prestrašenega ali paničnega bolnika, samo nekaj minut več, ki naj bi jih namenili vam. Na drugi strani se moramo zavedati, da so zdravniki pod velikim "pritiskom" svojega poslanstva, preobremenjeni so zaradi dnevnih dogajanj, sistemskih določil, neučinkovite organizacije v bolnišnicah, racionalizacije dela in časa ... Bolniki pa smo vse zahtevnejši, včasih tudi neučakani ali celo tečni. Komunikacija je torej stvar obeh, tako zdravnika kot bolnika. Ko bo naslednjič vizita na hitro odšla mimo vas, vljudno poprosite zdravnika, ali si lahko potem vzame nekaj minut tudi za vas.