Čistost je postala nadvse spoštovana vrednota. Pojavili so se goreči zagovorniki morale in vneti nasprotniki morebitnih materialnih koristi. Tako zelo skromni pa spet niso, kar kažejo njihove sejnine, ene izmed najvišjih v celjski regiji. Velenjski svetnik dobi za sejo petnajst tisoč tolarjev. Nedoumljiv je njihov pravilnik, ki določa, da svetniku pripada sejnina za vsako »začeto sejo«. Morda je kdo od njih že kdaj slišal za zidarja, ki je položil prvi zidak na temelj hiše, končal s svojim delom, odšel in navsezadnje pobral plačilo od neumne stranke, ki je bila hkrati ob hišo in denar? Neumna stranka se v svetniški prigodi prelevi v neumnega davkoplačevalca. Kajpada ne sodijo vsi svetniki v isti koš, so vestni in malo manj vestni. Zato naj bodo plačani po svoji učinkovitosti, kot je plačan tovarniški delavec za tekočim trakom. Norma svetnikov je dnevni red, delovna enota je lahko ura. Le učinkovitost jim daje pravico do zaslužka.