MAG. RADOVAN ŽERJAV: Hvala lepa gospod predsednik. Še enkrat, spoštovane kolegice in kolegi! Kot že rečeno, slovenski bančni sistem živi od dveh ključnih virov. Prvega predstavljajo depoziti prebivalstva, o čemer smo dejansko govorili in odločali v predhodnem predlogu zakona, drugega pa medbančni krediti. V trenutni situaciji medbančni trg ne deluje, je v kolapsu. Banke ne vedo, katera banka je v težavah, zato nihče nikomur ne zaupa in se pravzaprav na tem področju nič ne premika. Da presežemo to stanje, kar je ključno za delovanje našega bančnega sistema, je potrebno omogočiti, da država zagotovi garancijo za te transakcije na mednarodnem bančnem trgu. Posojila oziroma garancije so ključnega pomena, poleg tega pa zakon omogoča tudi povečanje kapitalskih naložb države, v kolikor bo to potrebno. Učinki finančne krize so načeli zaupanje deponentov, vlagateljev, gospodarskih družb v zmožnost finančnega sistema, da še naprej opravlja svojo pomembno vlogo. Namen tega zakona je torej, da se gospodarstvo ohrani, dostop do financiranja, poslovanja in predvsem naložb, kar je ključno. Ukrepi predvideni v tem zakonu torej pomenijo odziv na trenutno nepredvidljivost finančnih trgov in skupaj s predhodnim zakonom nudijo ustrezno osnovo za reševanje morebitnih kriznih situacij v Republiki Sloveniji.