Krasna zarja v petek pozno popoldne. Če zaradi česa ne bi tvegal zamenjati Ljubljane za katero drugo mesto, so to zarje. Resda redke, vendar vrhunske. In v taki svetlobici se je v načinu od mrtvih vstalega pojavil Štajerec, nekoč eden uglednejših mestnih klošarjev, ki ga res dolgo nisem videl, ga pa težko pozabim. Oni dan je bil pač na stranišču Uniona, ko sta me iz dolgčasa tepla dva vojaka, nakar sem, ko sem se jima izvil tako, da je tistemu, ki me je držal, v rokah ostal zajeten šop las, začel postavljati rekord v šprintu na relaciji Union–sodišče. Rekord na tej relaciji imam torej jaz! Z njima za petami. Pa samo rahlo preveč frajerski »ne seri« sem rekel, ko mi je ob pranju rok eden izmed njiju siknil: »Ti, malo brže.« V bistvu bi bilo vseeno, kaj bi jima rekel. Tipa sta iskala te vrste sprostitev in to se je dalo opaziti že zgoraj v kavarni. Ker sranje je mogoče čutiti, vohati vnaprej. Še posebno, če si blagi paranoik, kar pa slej ko prej postaneš. Zaznaš ga že na vratih kluba. Na ulici pred njo. Po tipu avtomobilov, ki so parkirani. Po načinu speljevanja, ki cefra zrak. In jap, Global je klub, v katerega nisem nikoli stopil. Že dinamika na ulici pred njim je govorila: »Ne.« Ljudje z vseh vetrov. In vsi naenkrat, v istih nočeh. Tujci, turisti, proletariat, bogataši, državnoupravni vrh, estrada, taki z vsega dvajset in oni z dva tisoč evri v žepu. Po vseh merilih torej varnostno najbolj težavna in problematična vrata v mestu, pri katerih stojijo najbolj nervozni primerki varnostnikov, ki slovijo po tem, da tepejo. Zakaj? V osnovi gre za to: kakršen lokal, takšni varnostniki, in ne nasprotno, kot bi danes radi povedali nekateri. Lastnik ima vedno možnost izbire, če je ne zna uveljaviti, ni za ta posel. Se spominjate Dakote? Prelepo, sodobno zasnovan klub, v dveh nadstropjih, bržkone najboljši v državi vseh časov s potencialom Gaviolija. Zakaj se ni razvil v to? Jah, varnostniki so za nič tepli rejverje po straniščih samo zato, ker so hodili pit vodo, in seveda se tam ni več nihče počutil ugodno. Lastnik ni obvladal lastnih vrat. V teh dneh po raznih forumih berem, da je problem v tem, da vrata diskotek obvladuje »mafija«, kot temu pravijo nekateri. Sprašujem se, kdo drug bi jih lahko. Kdo naj bi se bodel z raznimi samodokazovanja željnimi bizoni na kombinaciji slabega kokaina, ruskih preparatov za povečevanje mišične mase od dopoldanskega fitnesa, alkohola in še klenega domačijskega ega, hkrati pa še bežno ozaveščenega z lastnimi človekovimi pravicami in možnostjo tožb? Kdo? Zen budisti, lokostrelci, gandhijevci, silni profesionalci? Ne. Tako kot je za zaščito računalniškega programa najboljše najeti hekerja, ki je vanj sposoben prodreti, je na vratih diskoteke najbolj realno, da stoji nekdo, ki je »klofaška avtoriteta« in šele v drugi vrsti psiholog. In problem ni v obstoju mafije, ampak v njenem izostanku. Mafija je k dobičku nagnjena firma, za posel je najboljši mir in v »mafijskih« klubih, torej tam, kjer je splošno znano, da na vrhu organizacijske piramide stoji dokazano spoštovana avtoriteta, je občutek varnosti praviloma največji. In to je značilnost ter problem Globala. Da tam ni tako.