Nemalo raziskovalcev, med prvimi pa Krueger (1993), je opazilo nadpovprečen delež nastajajočih podjetnikov med univerzitetnimi diplomiranci . Ti se za podjetništvo odločajo predvsem zaradi pozitivnih prepričanj, ki so jih med študijem oblikovali o sposobnostih in željah, ki jih imajo za podjetništvo in samozaposlitev. Tudi pregled statističnih podatkov o podjetniških namenih po starostnih skupinah v Sloveniji pokaže, da je prav v skupini mladih od 25 do 34 let največ nastajajočih podjetnikov. Mladi so torej v času univerzitetnega dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja pomemben potencialni vir novih podjetnikov. Na fakultetah so v zadnjih desetih letih naredili velik korak naprej pri podjetniškem izobraževanju mladih. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so sistematično spodbujanje podjetništva vpeljali s predmetom Osnove podjetništva , ki je od začetka devetdesetih let temeljni predmet rednega dodiplomskega študija. S tem so bili med prvimi evropskimi fakultetami s ponujenimi podjetniškimi vsebinami. Poleg tega fakulteta spodbuja študentsko ustvarjalnost in podjetnost z vsebinami, ki niso del rednega izobraževalnega procesa: študenti lahko podjetniško delujejo v okviru dveh centrov - Centra za neprofitno podjetništvo (SIFE 1 ) in komercialno naravnanega Inštituta za študentsko podjetništvo in kreativnost (ŠPIK) - ter na zdaj že tradicionalni Študentski poslovni konferenci (ŠPK), kjer študenti prijavljajo poslovne primere in poslovne načrte, ki so jih pripravljali v okviru rednega izobraževalnega procesa, in z njimi tekmujejo. Nazadnje, vendar ne najmanj pomembno, tako na ljubljanski kot tudi na mariborski in primorski univerzi delujejo univerzitetni inkubatorji . Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani so tudi z anketo preverili raven podjetniške kulture med svojimi študenti in tudi v nekoliko širšem slovenskem kontekstu. Pokazalo se je, da študenti, ki so na zaključnih stopnjah izobraževalnega procesa na fakulteti, više vrednotijo podjetništvo; to lahko povežemo z več podjetniškimi vsebinami, ki so jih že prejeli. Prav tako se je pokazalo, da ne drži domneva, da mladi ne cenijo dela podjetnikov. Študenti so v anketi med 14 poklici kot najbolj spoštovan poklic izbrali zdravnika, sledi znanstvenik in na tretjem mestu je že podjetnik. Koliko študentov Ekonomske fakultete pa dejansko postane podjetnikov? Podjetnost, uresničena s takojšnjo ustanovitvijo podjetja, je značilna le za manjši del vprašanih študentov v zadnjem letniku šolanja. Večina študentov (47 %) ni prepričana, da bo sploh ustanovila svoje podjetje, 25 odstotkov jih ustanovitev podjetja pričakuje v srednjeročni perspektivi (v obdobju 5-10 let), 22 odstotkov v kratkoročnem obdobju do pet let. Trije odstotki vprašanih študentov že imajo svoje podjetje, dva odstotka pa menita, da ga ne bosta nikoli ustanovila. Empirična raziskava med študenti je vsekakor pokazala, da je zavedanje mladih o podjetništvu kot načinu življenja in predvsem možni poklicni izbiri možno učinkovito spodbujati skozi visokošolske izobraževalne programe. Študentje VPŠ-a med najpodjetnejšimi Pričakovati bi bilo, da imajo največ podjetniških ambicij študentje Visoke šole za podjetništvo iz Pirana. Ta šola je prva ponudila zaokrožen študij podjetništva pri nas. Program so priredili po znani ameriški šoli podjetništva Babson College in temelji na praktičnem delu in neposrednem spoznavanju uspešnih podjetnikov. Večina izrednih študentov na tej šoli ob študiju že vodi svoje podjetje. Pri rednih študentih je takih, ki med študijem ustanovijo podjetje, 7 odstotkov. Takoj po zaključku študija ustanovi podjetje še 13 odstotkov rednih študentov. »O ustanovitvi podjetja sicer razmišlja tretjina rednih študentov, vendar si želijo po zaključenem študiju pridobiti še delovne izkušnje v drugih podjetjih,« pojasnjuje Renata Bolha , predsednica Alumni kluba VŠP. Renata Bolha s icer opaža, da je spoznavanje podjetniškega načina življenja in razmišljanja postalo dokaj močan trend med mladimi pri nas. Sistem izobraževanja že od osnovne šole naprej spodbuja otroke k večji ustvarjalnosti, seznanja jih s podjetništvom, njegovim pomenom, vrednotami, jih spodbuja k porajanju idej in preverjanju priložnosti. Že v osnovnih šolah imajo podjetniške krožke , v katere se vključuje vse več šol, mentorjev in učencev. Prav tako imajo svoja tekmovanja na srednjih šolah, kjer postaja podjetništvo predmet izbirnih vsebin . Enako uvajajo podjetništvo v študijske programe na visokih šolah in fakultetah . »Trendi so vsekakor pozitivni. Zdi se, da je podjetništvo med mladimi v porastu, saj mladi hrepenijo po samostojnosti in lastnih virih zaslužka. Hkrati s tem pa jim podjetništvo omogoča samozaposlitev,« pravi Renata Bolha. SREDNJE ŠOLE: dijaki so navdušeni nad podjetništvom Ko primerjamo podjetnost med mladimi iz različnih držav, ne smemo pozabiti, da ponekod že desetletja načrtno širijo idejo podjetništva med mladimi. Organizacija Junior Achievement International je na primer že na začetku 20. stoletja začela izobraževati mlade Američane v podjetniškem duhu. Po njihovem programu začnejo že pet let stare otroke učiti upravljanja z družinskimi financami, nadaljujejo s spoznavanjem podjetništva v domačem kraju in jih čez leta pripeljejo do ustanovitve lastnega podjetja. Programi Junior Achievement so se razširili že v 112 držav in vsako leto jih obišče šest in pol milijonov slušateljev. Slovenija se je temu gibanju pridružila lani spomladi, in to med zadnjimi v Evropi. Marca so med dijaki začeli izvajati pilotni program Junior Achievement - Moje podjetje . Gre za enega najstarejših programov te organizacije, ki dijake popelje skozi ustanavljanje in vodenje podjetja do zaključka poslovnega leta ali likvidacije. Direktorica zavoda Junior Achievement - Young Enterprise Marjana Plukavec pravi, da je program izrazito praktično naravnan. Tuje gradivo so za slovenski prostor prilagodili profesorji, ki upravljajo svoja podjetja. Tudi predavatelji so podjetniki oziroma ljudje iz podjetij. Če bi zakonodaja omogočala, bi dijaki ustanavljali resnična podjetja, tako pa upravljajo virtualna podjetja ali ustanovijo društvo. K izobraževanju je doslej pristopilo 17 srednjih šol , kar je desetina vseh. V spomladanskem programu je sodelovalo 341 dijakov, v jesenskem delu že 457 dijakov . »Zanimanje za izvajanje programa je izredno veliko. Učitelji ugotavljajo, da so dijaki zelo motivirani za sodelovanje in to kažejo tudi naše ankete. Dijaki so navdušeni,« trdi Marjana Plukavec. Mladi začenjajo ceniti podjetništvo Po njenem opažanju so slovenski dijaki izjemno podjetni in imajo neomejeno zakladnico poslovnih idej. V zelo kratkem času se znajo odlično organizirati in razdeliti vloge v »podjetju«. Učitelji opažajo zanimiv osebnostni razvoj dijakov; nekateri sicer neopazni dijaki, začnejo izstopati in si ustvarijo izrazitejšo vlogo v razredu. Mnogi nenadoma začenjajo razmišljati o drugačni prihodnosti; po obiskih podjetij se jim poveča zanimanje za vpis na tehniške fakultete.