Ko so Tonija Negrija, uveljavljenega profesorja in avtorja kultne knjige Marx onstran Marxa, 7. aprila 1979 v Milanu prvič aretirali, so ga nemudoma obtožili, da je na čelu organizacije, katere radikalno politično krilo ( Delavska avtonomija ) podvaja še oboroženo krilo ( Rdeče brigade ). Le dan kasneje je rimski tožilec dodal še organizacijo ugrabitve in umora Alda Mora, zaradi česar so ga obtožili »oborožene vstaje proti državnim oblastem«. Francoski filozof Gilles Deleuze je tedaj v pismu La Repubblici zapisal: »Negri je politolog, visoko spoštovani intelektualec tako v Franciji kakor v Italiji. Italijani in Francozi imamo danes isti problem, ko se soočamo z naraščajočim nasiljem. A še veliko večji je problem, ko se moramo soočiti z naraščanjem represije, ki se niti ne trudi več, da bi se pravno legitimirala - saj ji legitimnost skušajo že kar vnaprej podeliti tisk, mediji in drugi »organi javnega mnenja«. Negri je ves čas svojega bivanja v zaporu pisal, objavil pet izjemnih del ( Razredna politika: Motor in forma; Komunizem in vojna; Divja anomalija; Časovni stroj; Pipeline: Pisma iz Rebibbije ), nato pa bil junija 1983 na listi Radikalne stranke Marca Panelle izvoljen v parlament. Zaščiten s parlamentarno imuniteto 8. julija 1983 zapusti zapor in 19. septembra istega leta pobegne v Francijo. Le dan kasneje mu poslanska zbornica z glasovanjem (300:293) odvzame imuniteto, čez teden dni pa ga na obnovljenem procesu obsodijo v odsotnosti. Naslednjih trinajst let Negri preživi v Parizu, ne prestopi meja Francije (celo na Korziko se izmuzne z lažnim imenom), vendar - s tihim Mitterrandovim pristankom -intenzivno predava ustavno pravo na pariški VIII. univerzi Saint Denis, objavi številne knjige ( Komunisti kot mi s Felixom Guattarijem, Jobovo delo, Subverzivni Spinoza, Dionizovo delo z Michaelom Hardtom) ter spomladi 1990 ustanovi revijo Le futur antérieur . Prvega julija 1997 se nepričakovano in prostovoljno vrne v Italijo, naravnost v zapor, da bi odsedel trinajstletno kazen, prisojeno 1983, predvsem pa spodbudil razpravo o amnestiji obsojenim pripadnikom Rdečih brigad. Noči preživlja v zaporu Rebibbia, podnevi pa piše v svojem stanovanju. S svojim ameriškim prevajalcem in koavtorjem knjige Dionizovo delo Michaelom Hardtom (sicer »doma« z ameriške univerze Duke, od koder prihaja Fredric Jameson) se lotita Imperija - in leta 2000 izide monumentalna analiza svetovnega trga poznega kapitalizma in učbenik taktik upora. Slavoj Žižek izid knjige pospremi s komentarjem, da gre za » Komunistični manifest našega časa, ki mu uspe prepričljivo pokazati, kako globalni kapitalizem generira nasprotja, ki ga bodo nekoč razgnala«. Imperij res suvereno trdi dvoje: da ni svetovnega trga brez pravne ureditve in ustrezne sile, ki zagotavlja njegovo učinkovitost; a da se hkrati z vso to močjo in silo nenehno rojevajo nove sile življenja in nepokorščine, sile razrednega boja.