Stvari ostanejo, ljudje gredo. Ta neverjeten proces, ob katerem zamenjave vlad v evropskih državah zbledijo, ni odvisen od samovolje predsednikov, ampak poteka po postopku, ki ga predpisuje drugi člen drugega poglavja ameriške ustave. »Predsednik bo po nasvetih in s privolitvijo senata imenoval veleposlanike, druge javne uslužbence in konzule, sodnike vrhovnega sodišča in vse druge uradnike Združenih držav,« pravi ustava in njenega ustavnega določila se vsi predsedniki z veseljem držijo. Ustanoviteljem države in piscem ustave se je zdelo, da za demokracijo ni dobro, če visoki državni uslužbenci predolgo ostanejo na položajih. Da kroženje ljudi ne bi bilo preveč zapleteno, so predpisali, da lahko vsak predsednik vrže iz službe vse ljudi, ki se mu zdijo vredni zamenjave. Kdor s predsednikom pride v Washington, ve, da je dobil službo za štiri leta in jo bo v najboljšem primeru lahko podaljšal še za štiri. Uslužbenec administracije je spoštovan človek, ne pa tudi bogat. Uradniki v ministrstvih hodijo okoli v ponošenih suknjičih in se domov ne vozijo v limuzinah, ker so ugledne službe slabo plačane.