A ne moremo si kaj, da ne bi pomislili, da je Ramovo spoštovanje do samega sebe šibko (čeprav v ringu ohranja pokončno držo). S svojim telesom dela mačehovsko in ni mu mar za posledice, čeprav ni rosno mlad. Poruši ga srčni infarkt. To pa je tudi iztočnica, da želi v svoje življenje ponovno pripeljati že dolgo odtujeno hčer. Izgubil jo je po lastni krivdi, kot prizna. Živel je neodgovorno, ni vedel, kaj naj bi očetovstvo sploh bilo. Hči Stephanie (Evan Rachel Wood) se odloči, da mu podari še eno priložnost, a jo Ram zapravi. Dobro srce, a preveč dovzetno za vplive okolja in stare navade, ki v njegovem primeru sploh ne umirajo. Uteho skuša strti Ram najti v striptizeti Cassidy, ki jo je zelo prepričljivo odigrala Marisa Tomei. Njeno naklonjenost v baru Ram prehitro zamenja za čustva in v teh trenutkih razgaljenosti, ko dobesedno moleduje za družbo, naklonjenost in odrešitev od samote, je Rourke izredno ganljiv. A tako kot se rokoborci, ki so v ringu nasprotniki, med seboj ne sovražijo, tudi striptizete v resnici ne ljubijo svojih klientov. Čeprav se izkaže, da Cass, prav tako kot gledalca, gane popolna razgaljenost Rama kot človeka, njegova absolutna nezaščitenost, ki na dan privre, ko izstopi iz obroča bitke. Odnosa Ram–Stephanie in Ram–Cassidy nista najbolje izdelana oziroma jima Aronofsky posveča premalo pozornosti in se raje ubada z detajli priprav na rokoborbo in samim spopadom, ki resnično dovoljuje vse (tudi luknjanje nasprotnikove kože s spenjačem za papir, ali pa uporabljanje trikov, kot je uporaba britvice; vse zavoljo bolj krvavih scen). Čeprav vemo, da so pravila igre, kakršna pač so, in da igralci s polno zavestjo privolijo v nasilne in mesarske podvige, z Ramom sočustvujemo in si želimo, da bi si dovolil najti novo življenje zunaj zakotnih telovadnic in odrov. Rourkova popolna predanost vlogi ali pa preprosto zavedanje o vzporednicah z lastnim življenjem dajeta njegovemu liku poseben sijaj. Robustnost, neprestano sopihanje in upehano tovorjenje lastnega telesa se spreminjajo v graciozno lebdenje, ki govori o izjemnem življenju, ki navdihuje vlogo, in o izjemnem igralcu, ki izkušeno učinkovito podaja naprej. Rourke v sebi še nikoli ni nosil toliko življenjske modrosti (pridobljene na boleč način), prijaznosti in strpnosti, ki iz nje izvirajo. Zgodbo podkrepljuje odlična glasbena spremljava – komadi iz 80. let, ki Rama vračajo v čas slave in moči. Upamo, da je Rokoborec Rourka končno pahnil iz razdivjanih valov, ki so ga požirali v svoje vrtince, in ga odložil na kopno brez neviht.