Menim, da je to vprašanje, s katerim moramo začeti, da bi si bili zmožni jasneje razložiti legitimne socialne, politične in pravne razloge za pristojnosti modernih ustavnih sodišč. Od tu naprej bomo govorili le o ustavnih sodiščih, tj. o pristojnosti teh pol-specializiranih sodišč, ki imajo tudi funkcijo sodišč zadnje pritožbe. Poenotena jurisdikcija, npr. Vrhovnega sodišča ZDA, bi bila seveda dosti bolj logična - natanko do tiste mere, do katere je funkcijo abstraktne presoje zelo težko ločiti od t.i. "konkretne presoje". Za naravno funkcijo pravnega reda jemljemo tisto funkcijo, ki odloča o posamičnih primerih, v posamičnih sporih in ki podeli posamičnim odločitvam precedenčni učinek. Toda, ker precedenčni učinek odločb ustavnega sodišča zahteva preklop od deduktivnega formalno logičnega razlogovanja na tisto, ki temelji na analogiji (analognem pravnem razlogovanju) in glede na to, da to zahteva tisto vrsto kognitivne metanoje (spremembe drže), ki jo kontinentalni pravniki zelo redko posedujejo, se mora ta manjko nadomestiti z institucionalno vzpostavitvijo sodišč, ki so specializirana v take vrste širša, avtonomnejša, politično samozavestnejša itd. ustavna sodišča. Specifična formalno logična izdelava pravnih učinkov, ki naj bi jih imele odločitve ustavnih sodišč v Evropi, dokazuje sredino zgoraj omenjene razlike med deduktivnim in analogičnim pravnim razlogovanjem. Glej Steinberger, Decisions of the Constitutional Court and their Effects, COLLECTION - SCIENCE AND TECHNIQUE OF DEMOCRACY, No. 10, The Role of the Constitutional Court in the Consolidation of the Rule of Law, Proceedings of the UniDem Seminar, v Bukarešti, 8-10 junija 1994, Council of Europe Press, 1994. (Profesor Steinberger je bil sodnik nemškega ustavnega sodišča.) Odgovor na to vprašanje je tako preprost, kot so kompleksne njene posledice. Očitno je, da je namen ustave "ustanavljati", tj. ustanoviti, utrditi in organizirati državo. Prav tako je očitno, da - naključnemu površnemu opazovalcu bi se to zdelo kot ex post facto pravna fikcija - se nam zdi ustanovitev države fait accompli moči, ki ima več opraviti z bajoneti (za ustanovitev države) in, kot temu pravi Rudyard Kipling, s policijskimi gumijevkami (za vzdrževanje, ohranitev države) - kot pa z navidezno projekcijo abstraktnih in nedoločenih pravnih konceptov, ki jih vsebujejo različne ustave. "The hypothesis of the state founded upon an antecedent contract is absurd. Rousseau makes use of it merely as an ideal, an expedient. His purpose is not to show what happened, but what, according to him, should happen. No state has ever been created by genuine contract, that is, a contract freely entered into by all parties (inter volentes).; for cessions and settlements like those between the trembling Romans and triumphant Teutons are no genuine contracts. Hence no state will come into being in that way in the future. And if ever one did, it would be a feeble thing, since men could quibble for ever over its principles."