V skoraj vsakem namenskem programu, ki nastaja v PB-ju, se moramo ukvarjati tudi s programsko kodo. Ta nastaja v posebnem jeziku PowerScripts, ki je nekaj elementov pobral iz basica, druge pa iz jezika C. Tudi za programiranje je sicer na voljo »slikar«, ki pa ni prav dosti vizualen. Kodiranje je pač ročno opravilo. PB se je skozi razvoj želel odpreti proti programskim jezikom tretjega rodu, predvsem proti C++, kar bi mu omogočilo hitrejše izvajanje časovno bolj kritičnih obdelav. Jezik PowerScripts tudi ni preveč prilagodljiv, saj se PB mnogo bolj opira na vgrajeno uporabnost pripravljenih gradnikov. Pri tipičnem namenskem programu, ki nastaja s PB-jem, na končno hitrost vpliva več faktorjev, poleg učinkovitosti izvajanja kode še vsaj hitrost omrežnih povezav, kakovost podatkovnih gonilnikov ter zasedenost in organizacija podatkovnega strežnika. Kljub temu je včasih treba dobljeni izid poizvedbe ročno obdelati zapis za zapisom, tu pa se prevajanje v pravo strojno kodo izkaže v do dvajsetkrat hitrejšem izvajanju v primerjavi s tolmačeno kodo, v kakršno se sicer prevaja namenske programe iz PB. No, vsak nevizualni predmet, ki ne deduje lastnosti katerega izmed vgrajenih razredov PB, lahko izvozimo v kodi za C++, ki jo kasneje prevedemo z optimalizacijskim prevajalnikom, kot je na primer Watcom C++, in znova vključimo v projekt. Na tak način PB ohranja kompromis med enostavnostjo razvoja in učinkovitostjo kode, ki pa ne bo mogla dolgo tekmovati s specializiranim orodjem na eni in večplatformski javi na drugi strani.