LOGIKA Logika je najbolj specializirana veja filozofije. Včasih jo definiramo kot znanost veljavnega izpeljevanja. V 4. stoletju pr. n. št. jo je utemeljil Aristotel in je čisto formalna, kar pomeni, da je ne zanima resničnost sklepov ali drugih delov sklepanja, marveč le, katere oblike sklepanj so veljavne. Sklepanje:

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
LOGIKA logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
Logika logika samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
najbolj najbolj splošni prislov; presežnik
specializirana specializiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
veja veja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
filozofije filozofija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
Včasih včasih splošni prislov; nedoločena stopnja
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
definiramo definirati glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 1. oseba, množina
kot kot podredni veznik
znanost znanost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
veljavnega veljaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, srednji spol, ednina, rodilnik
izpeljevanja izpeljevanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
V v predlog; mestnik
4. 4. vrstilni števnik; arabski zapis
stoletju stoletje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, mestnik
pr. pr. okrajšava
n. n. okrajšava
št. št. okrajšava
jo on osebni zaimek; 3. oseba, ženski spol, ednina, tožilnik, klitična naslonskost
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
utemeljil utemeljiti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Aristotel Aristotel samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
čisto čisto splošni prislov; nedoločena stopnja
formalna formalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik
kar kar oziralni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
pomeni pomeniti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
da da podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
ne ne členek
zanima zanimati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
resničnost resničnost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
sklepov sklep samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ali ali priredni veznik
drugih drug zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, rodilnik
delov del samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
sklepanja sklepanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
marveč marveč priredni veznik
le le členek
katere kateri vprašalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
oblike oblika samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
sklepanj sklepanje samostalnik, občno ime; srednji spol, množina, rodilnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
veljavne veljaven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
Sklepanje sklepanje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik
zapri
vir: DZS
leto nastanka: 1995
vrsta besedila: Stvarna besedila
naslov: Ali središče drži?
avtor: neznani avtor