Seveda smo zavili v enega izmed barvitih salunov, okrašenih tako z zastarelimi in obledelimi fotografijami kot tudi s skrbno restavriranimi in profesionalno uokvirjenimi. Časopisni odrezki z zgodbami in legendami iz 19. st., mize in stoli prav tako v starinskem slogu, šank pa opremljen z zanimivimi, pogosto zelo slikovitimi imeni za pijače. In potem še nepogrešljiva (country) glasba v živo, ki nam je božala ušesa in odzvanjala iz ust glasovno izvrstne glasbenice. Za šankom je sedel v črno usnjeno jakno ogrnjen kavboj – očitno še eden v vrsti profesionalcev, ki se trudijo pričarati tisti čas – ter prav počasi užival ob vrčku piva. Minute v prijetnem prostoru so tekle s svetlobno hitrostjo in kmalu je prišel trenutek, ko smo se od prijetnega prostora in toplega, domačega vzdušja morali posloviti. Sprehodili smo se po ulici in srkali vase utrip preteklosti. Mimo nas so vozile poštne kočije, polne turistov, v popoldanskem soncu so se sprehajale dame in gospodje, pa kavboji in njihove spremljevalke – če se izrazim malce lepše – kostumi in usnjena oblačila v izobilju, torej. Prav vse izdelke je mogoče tudi kupiti ali le najeti v posebej specializiranih trgovinicah, ki za primerno ceno ponujajo in obljubljajo marsikaj.