Koliko lahko o Slovaški čitamo v medijih? V specializirano specializiranih publikacijah verjetno že kaj. V najširših medijih je skoroda ni. Zakaj? Zakaj nihče ne napiše: Slovaška je to in to in to in to in to. Zavestno? Kot bi se nekaj skušalo zamolčati.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Koliko koliko splošni prislov; nedoločena stopnja
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
o o predlog; mestnik
Slovaški slovaški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
čitamo čitati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
v v predlog; mestnik
medijih medij samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
V v predlog; mestnik
specializirano specializiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
specializiranih specializiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, mestnik
publikacijah publikacija samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
verjetno verjetno splošni prislov; nedoločena stopnja
že že členek
kaj kaj splošni prislov; nedoločena stopnja
V v predlog; mestnik
najširših širok splošni pridevnik; presežnik, moški spol, množina, mestnik
medijih medij samostalnik, občno ime; moški spol, množina, mestnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
skoroda skoroda samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
ni ni samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
Zakaj zakaj splošni prislov; nedoločena stopnja
nihče nihče nikalni zaimek; moški spol, ednina, imenovalnik
ne ne členek
napiše napisati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
Slovaška Slovaška samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, imenovalnik
Zavestno zavestno splošni prislov; nedoločena stopnja
Kot kot podredni veznik
bi biti pomožni glagol; pogojnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
nekaj nekaj splošni prislov; nedoločena stopnja
skušalo skušati glavni glagol; nedovršni, deležnik, ednina, srednji spol
zamolčati zamolčati glavni glagol; dovršni, nedoločnik
zapri
vir: Delo
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Delo
avtor: neznani novinar