Na zahod. Slovencem se Slovenija morda ne zdi kaj posebnega, če jo gledate z vzhoda, še zlasti iz skorumpiranih in obubožanih držav, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze, pa je videti skorajda kot obljubljena dežela. Dodajte revščini še neizobraženost, mladost in naivnost, pa je potencialna kandidatka za plesalko, ki bo, če tega še ni vedela, prav kmalu ugotovila, kaj to pomeni, že tu. Streznitev je običajno hitra: tudi tiste, ki jim je jasno, da je artistični program le pesek v oči in da se bodo v resnici ukvarjale s prostitucijo, ne vedo, pravi Katjuša Kodale Kos, predsednica društva Ključ, specializirane organizacije za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, v kakšnih razmerah bodo delale. Tarifo in pravila bo določil delodajalec, zaslužek bo bistveno manjši od pričakovanega. Potni list jim bo najbrž ostal (ker je policija vselej iskala potne liste, pravi Kosova, so lastniki postali previdni), to pa še ne pomeni, da so tu prostovoljno, tudi če so prišle brez prisile. »Čez dan ne smeš iz hiše,« jim bodo rekli. »Staršev ne kliči, razen takrat, ko sem jaz zraven.« »Tuširaš se po vsaki tretji stranki.« »Za vsak prekršek boš plačala 50 evrov.« In od vsakega klienta pobrala le 30 odstotkov zaslužka, vse drugo bo dobil lastnik.