Na vprašanje, v kakšnem stanju je našel uredništvo in kakšni so njegovi načrti, ima pripravljen hiter odgovor: prvi vtisi so brez dvoma pozitivni, probleme vidi predvsem pri trženju, kjer je pač treba odkriti še nove prodajne poti in pa okrepiti že uveljavljene načine prodaje. Eden od izzivov je tu odgovor na vprašanje, kaj pametnega narediti s knjigo v knjigarni; želi si namreč več specializiranih knjigarn, ki bi bile za kupce bolj vabljive. Knjigarne DZS so v okviru trgovin, lastnih prodajaln ali franšiznih, v podjetju pa ugotavljajo, da je podjetje močnejše v nekaterih drugih programih, ki spremljajo založništvo - tu misli predvsem na papirniški material, šolske potrebščine, zato si mora knjižni program izboriti v prodajnah posebno mesto. Želijo si, da bi po Sloveniji imeli dovolj pravih knjigarn, saj je to v interesu tako njihove založbe kot vsega založništva. Sprehod po Ljubljani pove, da so eni prvih, ki so začeli s specializiranimi knjigarnami, in na vprašanje o njih Špiler odgovarja, da o tem ne more govoriti le sam, saj gre za odločitve, o katerih odloča tudi drug oddelek podjetja, vsekakor pa je na primer preureditev znane knjigarne na Šubičevi v Ljubljani del širšega načrta. Odločili so se za fazni pristop: če bi premogli večja sredstva za investicije in če bi bil položaj drugačen, bi jo lahko čez noč spremenili v čisto knjigarno, ker pa je založništvo profitni center, ki mora imeti svojo ekonomiko, so se odločili za postopno spreminjanje: najprej nameravajo za knjižni program uporabiti doslej neizkoriščene prostore in šele odziv kupcev bo povedal, česa se lahko nadejajo na tej odlični ljubljanski lokaciji. Kupovanje knjig pozno zvečer? Tudi o tem razmišljajo. Vsekakor pa mora imeti knjigarna pravo ekonomiko; tu, dodaja Špiler, pa je spet pomembna »vidnost« programov. In smo spet pri sodelovanju z mediji!