Podatki kažejo, da je povprečen dohodek po kmetiji na gorskih območjih enako visok kot na kmetijah na območjih z omejenimi dejavniki (OMD) zunaj gorskih območjih, čeprav so v prvih v številnih primerih celo nižji kot na OMD. V Nemčiji je dohodek kmetij na gorskih območjih 69 odstotkov dohodka kmetij zunaj OMD in v Avstriji 75 odstotkov, kar je blizu povprečni stopnji dohodka na OMD za vseh 25 članic EU. Posebej je Boelova izpostavila kmetije, kjer se ukvarjajo s prirejo mleka, povprečen dohodek za specializirane kmetije na gorskih območjih je približno 30 odstotkov nižji kot na OMD zunaj gorskih območij in 47 odstotkov nižji kot na območjih, ki niso OMD. Vzrok za to so visoki fiksni stroški vložkov na malih kmetijah in manjši stalež živali. Vendar pa ima veliko teh kmetij reden dohodek še iz drugih dejavnosti, npr. gozdarstva in turizma, in prav take kmetje so ključne na gorskih območjih v EU. Za ta območja pa obstaja tudi veliko evropski instrumentov in ukrepov iz prvega stebra skupne evropske kmetijske politike (SKP), to so neposredna plačila na kmetijsko gospodarstvo, ki najbrž ni visoko glede na intenzivnost pridelave in omejenost s površinami. »V Avstriji npr. prejme kmetija 61 evrov po hektarju, če se vlada posamezne članice zaveda posebnih težav teh območij, pa lahko prejme še poseben dodatek iz t. i. člena 68, ki vsem evropskim članicam omogoča dodatno podporo za gorske kmetije, na voljo pa so še ukrepi drugega stebra SKP za razvoj podeželja. Prav tako so lahko skupna plačila po hektarju visoka, na gorskih območjih 250 evrov, v primerjavi s 150 evri po hektarju zunaj gorskih območjih. Kjer se je kmetija odločila izvajati ukrep kultiviranja gorskih pašnikov, lahko v Avstriji prejme še dodatnih 700 evrov po hektarju za ročno košnjo in 350 evrov po hektarju za strojno košnjo. Tu so še ukrepi naložbe za kmetijsko gospodarstvo, učinkovito izrabo vodne energije, posodobitev objektov in morda se kmetije odločijo še za vključitev v shemo kakovosti in trženja svojih pridelkov. So pa še številni drugi ukrepi za podporo gorskim kmetom, npr. za inovacje, svetovalne storitve, gozdarstvo, diverzifikacjo in naravna tveganja, kar pa še ne pomeni, da živijo zaradi dodatnih sredstev te kmetije brez težav.