Predsednica Društva fizioterapevtov, dipl. fizioterapevtka Tanja Dobnik, in višja fizioterapevtka inštruktorica Alenka Primožič, ki v omenjenem društvu skrbi za mednarodne povezave, sta v pogovoru o njihovem minulem desetem kongresu z mednarodno udeležbo nanizali kopico strokovnih novosti, ki jih uvajajo v praktično delo z bolniki. Kot drugod v zdravstvu, pripovedujeta, vključujejo vanj sodobno opremo in preverjene metode iz tujine ter domače raziskovalne dosežke, o čemer sicer redno poročajo v lastnem glasilu in strokovni literaturi. Pri tem so že vajeni, potrdita izkušeni predstavnici tega »poklica v senci«, da ima širša javnost o njihovem delu veliko zmotnih predstav; najpogosteje vse, tudi vrhunsko usposobljene fizioterapevte »mečejo v skupni koš« denimo z maserji in podobno. Izjema pri tem napačnem razumevanju so poškodovanci ali kronični bolniki oziroma njihovi svojci, ki so prebili dlje časa v njihovi inštituciji. Le ljudje, ki jih zaradi posledic hudih poškodb ali bolezni strokovni timi v specializirani inštituciji po dolgotrajni obravnavi včasih iz domala popolne nepomičnosti dobesedno znova postavijo na noge, jih naučijo spet hoditi, govoriti, kar jim omogoči vnovično vključitev v socialno okolje.