Poleg številnih drugih stvari lahko pristojnim v državi zamerimo to, da inovacije pri nas niso predkonkurenčni fenomen , kot recimo na Japonskem že v zgodnjih osemdesetih. (Gre za koncept sodelovanja sicer med seboj konkurenčnih podjetij in institucij v fazah inoviranja pred nastopom na trgu.) Tam sta družba in gospodarstvo na podlagi državne pobude začela široko uporabljati izboljšave in iz njih izhajajoče koristi. V primerjavi z drugimi gospodarstvi jim je uspelo za to takrat spodbuditi veliko večje množice k ustvarjanju kot drugod po svetu, predvsem pa so bili uspešni pri usmerjanju svojih prizadevanj na točno določena področja robotike, umetne inteligence in proizvodnje polprevodnikov. Torej se jim je uspelo usmeriti . Pri nas bi bilo koristno, če bi kdo razčlenil prednostna področja iz gospodarskih strategij na podpodročja, saj bi se še sami snovalci verjetno čudili opredeljenemu obsegu. Model Japonske danes ni nikakršna posebnost več. Ko se v svetu vsakodnevno rojeva toliko novosti, se je pač treba usmeriti. Brazilija je z vlaganjem v proizvodnjo biodizla postala največja proizvajalka zelenega goriva v času, ko razmere s fosilnimi gorivi svet dobesedno silijo k temu, da razmišlja o alternativah. Nizozemska sodi, da bi bil lahko njihov naslednji izvozni produkt upravljanje z vodnimi viri. V Južni Afriki so se usmerili na razvoj računalniških programov za interakcijo človeškega govora z računalniki. Nemčija razvija napredne tehnološke rešitve za avtomobilsko industrijo v času, ko se predvideva, da bodo kmalu 40 % vrednosti avtomobilov prispevale tehnološko zahtevnejše elektronske komponente. Četudi ima Čile v primerjavi z razvitimi državami 10- do 20-krat nižji proračun za raziskave, jim uspeva razvijati zelo napredne biotehnološke rešitve za rudarstvo, ribolov in sadjarstvo. 4.STRAH PRED DOLOČANJEM CILJEV Podobnih zgledov bi lahko našteli še veliko. Medtem ko se velike države usmerjajo, mi torej ostajamo širokopotezni . Ali ne bi bilo lažje opredeliti nekaj specializiranih dejavnosti ter razvojni denar usmeriti na ta, točno določena, perspektivna področja , ter s tem omogočiti bolj usmerjen in zato intenzivnejši razvoj? Mar ne bi bilo pametneje kot tarnati, da v Slovenijo ni tujega kapitala, za tuje vlagatelje določiti ekonomske cone za te dejavnosti; s pogoji, ki bi se jim tuji vlagatelji s težavo uprli ... In nazadnje: vsekakor je za celotno družbo pretirano reči, da bo hitro propadla, če ne bo izkoriščala inovativnih sposobnosti svojih prebivalcev, lahko pa trdimo, da bo v svojem delovanju manj uspešna kot družba, ki te sposobnosti izkorišča. Dejstvo je, da smo brez inovacij obsojeni na dolgočasje, in lahko bi rekli, da nazadujemo. Ker inovacije in ideje izvirajo iz znanja, si torej v bodoče obetajmo dober izobraževalni sistem, predvsem pa drugačen odnos v okolju, ki bo usmerjen v sodelovanje in bo izkoreninil ustaljene miselne vzorce , ki so tako značilni za našo podalpsko deželo.