Urbanizacija Industrializacija je bila tesno povezana z urbanizacijo, tj. z nastajanjem mest in gibanjem prebivalstva k življenju v mestih. V sodobnih modernih družbah večina prebivalstva živi v mestih. Moderne družbe tako lahko opredelimo kot urbane (urbanizirane) družbe. Čeprav so se mesta zgodovinsko gledano pojavila že zelo zgodaj (okrog leta 3500 pr. n. št.), pa pred letom 1850 nobene družbe ne bi mogli opisati kot pretežno urbanizirane družbe. Okrog leta 1900 bi med takšne lahko uvrstili samo Veliko Britanijo. Prva mesta so nastala v plodnih dolinah Egipta, Indije, Kitajske. Nastajanje mest v preteklosti, vključno z antičnimi in srednjeveškimi mesti, je bilo povezano in pogojeno z razvojem obrti in trgovine. V mestih so se pojavljale specializirane dejavnosti: politične, upravne, vojaške, verske itd. Mesta so bila središča znanstvene in umetniške dejavnosti. Toda predindustrijska mesta nikoli niso vključevala velikega števila prebivalstva. Njihova rast je bila omejena vsaj iz naslednjih razlogov: tehnologije produkcije hrane, ki ni omogočala proizvajanja večjih presežkov, zadostnih za prehrano urbanega prebivalstva; omejenih možnosti transporta ter samih pogojev življenja v mestih. Zaradi koncentracije prebivalstva so namreč večje možnosti širjenja nalezljivih bolezni, ki jih tedaj niso bili zmožni obvladovati. Urbanizacija v velikem obsegu je tako značilnost novejše zgodovine in tesno povezana z industrializacijo in s spremembami, ki jih je sprožila v tehnologiji, proizvodnji, potrošnji, komunikacijah itd. Industrializacija je pospeševala priliv ljudi v mesta; rast mest tako spremljajo migracije s podeželja in sicer tako notranje kot tudi mednarodne. Okrog leta 1800 je npr. samo 3 % ljudi živelo v mestih z nad 5000 prebivalci in od teh samo 2,4 % v mestih z nad 20 000 prebivalci. V Veliki Britaniji, ki je prva stopila na pot industrializacije, je leta 1800 približno 20 % prebivalstva živelo v mestih z več kot 10 000 prebivalci, do leta 1900 je ta delež narasel na 74 %. London je imel leta 1800 približno 1 milijon prebivalcev, v začetku tega stoletja pa že 7 milijonov. Rast mest je bila (je) seveda tudi posledica hitrega naraščanja prebivalstva, čeprav urbano življenje posledično bistveno prispeva k zmanjševanju rodnosti in s tem k umirjanju rasti prebivalstva (večji je delež urbanega prebivalstva, manjša je splošna rast prebivalstva). 165