"Sam menim, da bo prehajanje zdravnikov iz javnih zavodov v zasebno prakso teklo tudi v prihodnje, čeprav precej manj intenzivno kot v preteklosti. Vseeno pa nekdo mora povedati, kaj naj bi bil končni cilj teh sprememb in kdo bo potencialno odgovoren za našo zdravstveno službo, če želimo še obdržati javne zdravstvene zavode. Osebno pričakujem, da bo ta odgovornost ostala na javnih zavodih, to pa pomeni, da obseg zasebne prakse ne bi smel preseči tretjine," meni mag. Franc Bohinc iz ljubljanskega Kliničnega centra. Po njegovem splošne bolnišnice tudi v prihodnje ne bodo spremenile svojega sedanjega statusa javnih zavodov, saj naj bi na področju bolnišničnega zdravstva zasebniki odpirali le bolj ali manj specializirane bolnišnice. Kljub temu pa se bodo tudi v tem primeru javne bolnišnice srečale z enakimi zagatami kot zdravstveni domovi. Beg kadrov bo namreč bolnišnično dejavnost lahko močno okrnil, zaradi zaposlovanja novih zdravnikov pa se bo na nekem območju lahko pojavil presežek zdravstvenega osebja, kar bo za državo seveda večji strošek. Zato bi bilo prav, je bilo slišati v razpravah, ko bi država te težave uredila tudi s primernimi zakonskimi določili. Ta naj bi opredelila tudi privatizacijo posameznih sestavnih delov splošnih bolnišnic, kot so pralnice, čistilnice in kuhinje, ki ponekod že kažejo težnjo po prehodu v zasebne roke. Podobno težnjo je že nekaj časa opaziti na Zahodu.