Gre za sistemske težave. Bolnišnice jetnikov ne vidijo prav rade, ker imajo že svojih težav dovolj. Zato jih redko zadržijo, najraje jih ročno pošljejo nazaj k nam. Še v Jugoslaviji so bile za to specializirane bolnišnice, mi smo uporabljali zagrebško. Slovenija takšne ustanove nima, zato so s hospitalizacijo jetnikov stalni in veliki zapleti. Še dobro, da se zdravstvene ustanove sploh strinjajo, da k njim lahko vozimo ljudi, ki jim ob strani nenehno stojita po dva paznika."

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Gre iti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
za za predlog; tožilnik
sistemske sistemski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, tožilnik
težave težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, tožilnik
Bolnišnice bolnišnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
jetnikov jetnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
ne ne členek
vidijo videti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, množina
prav prav členek
rade rad splošni prislov; nedoločena stopnja
ker ker podredni veznik
imajo imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
že že členek
svojih svoj povratni zaimek; ženski spol, množina, rodilnik
težav težava samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
dovolj dovolj splošni prislov; nedoločena stopnja
Zato zato priredni veznik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
redko redko splošni prislov; nedoločena stopnja
zadržijo zadržati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
najraje najraje splošni prislov; presežnik
jih on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, tožilnik, klitična naslonskost
ročno ročno splošni prislov; nedoločena stopnja
pošljejo poslati glavni glagol; dovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
nazaj nazaj splošni prislov; nedoločena stopnja
k k predlog; dajalnik
nam jaz osebni zaimek; 1. oseba, množina, dajalnik
Še še členek
v v predlog; mestnik
Jugoslaviji Jugoslavija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, mestnik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
za za predlog; tožilnik
to ta kazalni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
specializirane specializiran deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
bolnišnice bolnišnica samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
mi jaz osebni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
uporabljali uporabljati glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
zagrebško zagrebški splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
Slovenija Slovenija samostalnik, lastno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik
takšne takšen kazalni zaimek; ženski spol, ednina, rodilnik
ustanove ustanova samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
nima imeti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
zato zato priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
s z predlog; orodnik
hospitalizacijo hospitalizacija samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, orodnik
jetnikov jetnik samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
stalni stalen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
veliki velik splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zapleti zaplet samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
Še še členek
dobro dobro splošni prislov; nedoločena stopnja
da da podredni veznik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
zdravstvene zdravstven splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
ustanove ustanova samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
sploh sploh členek
strinjajo strinjati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
da da podredni veznik
k k predlog; dajalnik
njim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
vozimo voziti glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 1. oseba, množina
ljudi človek samostalnik, občno ime; moški spol, množina, tožilnik
ki ki podredni veznik
jim on osebni zaimek; 3. oseba, moški spol, množina, dajalnik, klitična naslonskost
ob ob predlog; mestnik
strani stran samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
nenehno nenehno splošni prislov; nedoločena stopnja
stojita stati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, dvojina
po po predlog; tožilnik
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, tožilnik
paznika paznik samostalnik, občno ime; moški spol, dvojina, tožilnik
zapri
vir: Dnevnik
leto nastanka: 2002
vrsta besedila: Časopisi
naslov: Nedeljski dnevnik
avtor: neznani novinar