VILI REZMAN: Hvala lepa, gospod predsednik, in lep pozdrav! Včasih se zdi, da so kakšne težave, najsibodo to gospodarske, finančne, najsibodo to recesivni trendi, tudi dobre za kaj; vsaj za to, da temeljiteje kaj premislimo, da iščemo celo serijo morebitnih ukrepov, ki lahko pomagajo, tudi če vsi niso najbolj posrečeno izbrani, in da kaj opustimo. V naši poslanski skupini zlasti mislimo, da je dobro, da nas je ta sedanja kriza potrdila v razmišljanjih, ki so šla v smer, da je treba opustiti nekatere ponujene neoliberalne dogme, skorajda aksiome ali pa vsaj podmene, bi lahko rekli, in da so tudi protagonisti teh neoliberalnih postulatov nekoliko omilili, bi rekel, svojo agresivnost in bolj pripravljeni so, tako se nam zdi, razmišljati skupaj z drugimi. Zato smo nekoliko pomirjeni in lahko rečemo, da z olajšanjem gledamo na tisto, kar smo počeli v preteklosti, ko nismo sledili vsem zahtevam po popolni liberalizaciji, privatizaciji bank in po popolnem umiku države iz vseh koncev in krajev. Lahko rečem, da smo zadovoljni, da se je pokazalo, da je kakšen državno koordiniran ukrep lahko tudi v gospodarstvu in financah smotrn. Mi zato ta predlog zakona, ker v tej konotaciji razumemo predlog zakona, podpiramo. Ne podpiramo - bom kasneje razložil, zakaj - predloga amandmaja. Sodimo pa, da je filozofija tega zakona ustrezna; tako v tem smislu, da se, kot je bilo v uvodni dodatni predstavitvi že povedano, odvračamo od zgolj nepovratne pomoči k povratnim ukrepom, k takim torej, ki so reverzibilni, ki terjajo tudi drugačno odgovornost v zvezi s temi ukrepi. Sodimo, da ta predlog zakona lahko nekaj k temu prispeva. Prepričani smo, da je prava usmeritev usmeritev, ki jo lahko razberemo iz predloga zakona, tudi v tem, da ne gre več, tako kot pri ostalih komercialnih bankah, ki so bile danes že primerjane s to banko, zgolj za profitne motive. Veseli smo, da je v predlogu zakona eksplicitno zapisano, da lastniku oziroma delničarju ne gre za to, da bi s temi sredstvi, s katerimi bo upravljal in z morebitnim dobičkom, na primer, krpal proračunsko luknjo; ampak da gredo ta sredstva za nadaljnji razvoj, za rezerve, torej za varno poslovanje banke, ki prevzema, kot lahko razberemo, popolno subsidiarno odgovornost za obveznosti, ki iz naslova poslovanja nastanejo. Kratkoročno, smo prepričani, bo SID banka - že doslej je pokazal, to je eden izmed boljših ukrepov, tako mi menimo - prispevala kot eden izmed številnih inštrumentov, ki lažjemu razreševanju krize, v kateri smo. Dolgoročno, in to je po moji sodbi bolj bistveno, pa gre za to, da gre za specializirano banko. In če natančneje preberemo, kaj piše v 3. členu, bomo videli, da ni tako ozko omejena na tiste funkcije, na katere so omejene druge komercialne banke, in da spodbuja, da je proaktivna - torej ne zgolj, da sledi tudi strateškim usmeritvam in posamičnim razvojnim politikam naše države na različnih področjih, ne samo na finančnem, kakor bi utegnili razumeti amandma, ki je zgolj quid pro, zgolj zamenjava enega ministra z drugim pri vplivu, kar zadeva predlaganja kandidatov za nadzorni svet.