Kot logičen odgovor na to so se začeli pojavljati specializirani servisi za sklepanje novih poslovnih stikov, kot je na primer LinkedIn (www.linkedin.com), ki si ga bomo v nadaljevanju podrobneje ogledali. Še prej pa malce pokukajmo v mehanizme poslovnega omrežnega povezovanja prek interneta. Poslovna okolja namreč ne delujejo po istem načelu kot recimo družabna. Če vzamemo kot primer zelo razvejene spletne servise za iskanje družabnih stikov, je stvar povsem preprosta. Nekdo, ki si želi spoznati partnerja ali partnerje za komuniciranje v navideznem ali resničnem svetu, pa naj gre zgolj za nedolžno dopisovanje, flirtanje, ženitne ponudbe ali spolnost, se mora le prijaviti v enega izmed številnih servisov in objaviti podatke o sebi in o tem, kaj si pravzaprav želi. Ti podatki so nato na voljo vsem drugim uporabnikom tega servisa, iskalec stikov pa se na podlagi večjega ali manjšega števila odgovorov na svoj oglas odloči, kaj bo storil. Beseda oglas ni bila uporabljena brez namena, saj gre pravzaprav za logično nadgradnjo malih oglasov. V poslovnem svetu to seveda ne bi imelo nobenega smisla. Le kateri uspešen menedžer bi si želel vsakodnevno prejemati na kupe nekoristnih poslovnih ponudb? In tudi če bi si vzel sicer tako opevani predragoceni čas, ki ga nikdar ni dovolj - katerim stikom bi sploh lahko zaupal? Ali če pogledamo drugače, si lahko predstavljate oglas z besedilom: »Direktor uspešnega podjetja išče poslovne stike za sodelovanje na trgu usnjarske industrije«?