Omenjeni servis poleg obveznega poštnega seznama omogoča izmenjavo datotek prek centralnega spletnega strežnika, pogovore v stvarnem času, objavo fotografij, spletnih povezav, skupnega urnika in še kaj bi se našlo, a to najbrž ne bi bilo dovolj, če bi želeli ustanoviti zares veliko in živahno spletno skupnost na poslovnem področju. Komentatorji v medijih, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami, so se že pred časom na veliko spraševali, kako to, da kljub zadostnemu številu takšnih in podobnih servisov ne pride do večjega preboja priljubljenosti, zakaj so zares uspešni samo specializirani servisi za iskanje družabnih stikov, ki so v vsem tem času edini dosegali nenehno rast, in zakaj se navidezne skupnosti pogosteje ne uveljavljajo v poslovnem svetu. Možnih odgovorov je več, še največ vode pa poleg počasnega informacijskega opismenjevanja najbrž drži tisti, ki pravi, da so poslovne informacije preobčutljive, da bi jih posredovali in oblikovali na javnih servisih. Tako se celotna komunikacija znotraj poslovnega sveta odvija na ravni intraneta in ekstraneta, na servise, ki bi omogočali povezovanje širših socialnih mrež, pa poslovni uporabniki še vedno gledajo s precejšnjim nezaupanjem.