»Spremembe v naslednjih mesecih bodo na meji dramatičnosti; konkurenčnost panoge, celotne predelovalne industrije, nas za zdaj še ne navdaja z velikim optimizmom, vendar so stvari obvladljive in jih je mogoče na neki način rešiti. Prihaja čas za večje povezovanje od kmetijstva do trgovine. Gre za iskanje priložnosti in možnosti v višji kakovosti, čeprav je še težko reči, kaj je ta višja kakovost; ali so to specializirani programi ali politika definiranja novega odnosa do živil, nova prehranska politika, ki jo poskuša razviti ministrstvo za zdravje. Zelo jasna je težnja države, da poskuša skozi okoljske programe in prehransko politiko vplivati na to, kakšna živila naj bi v prihodnje pripravljali in jedli. Taka ponujena možnost je za potrošnike seveda dobra in jo sprejemajo, dokler je ni treba plačati. Pred živilskopredelovalno industrijo in tudi trgovino se torej odpirajo novi izzivi,« je prepričan agrarni ekonomist Emil Erjavec, ki se hkrati sprašuje, ali je to samo utopična želja države, vladnih organov in morda dela javnosti ali pa vendarle tudi promocijska priložnost za ves sektor. Po tujih izkušnjah se tisti, »ki ne gredo v nove povezave, zelo hitro izgubijo v neki koncentrirani ponudbi, ko samo cena in ekonomija obsega oblikuje tržne razmere. Večina slovenskih podjetij bo zelo težko zdržala te pritiske«. Erjavec je prepričan, da bo nujno vzpostaviti partnerske odnose, čeprav je »očitno tudi, da bo ekonomija odločala o vsem: o poslovnih rezultatih in konkurenčnih pritiskih po vstopu v EU«.