Na Madžarskem lastništvo in konkurenco nadzoruje urad za varstvo konkurence Gazdasági Versenyhivatal (GVH). Pravilniki o lastništvu v medijih so zajeti v zakonu 1996/1, ki se nanaša na zakon o medijih. Zakon o medijih pa ne velja za tisk ne za internet. Zakon o medijih določa, da izdajatelji radijskih in televizijskih programov lahko naenkrat nadzirajo največ eno nacionalno postajo, dve regionalni in štiri lokalne postaje ali dvanajst lokalnih postaj. Zakon o medijih vsebuje tudi predpise o navzkrižnem lastništvu ali lastnikih iz tujine. Po Zakonu o medijih mora biti v nacionalnih postajah najmanj 26-odstotni delež v lasti Madžarov, uprava (board of directors) pa mora imeti madžarsko večino. Nobeno podjetje ne sme imeti pod nadzorom več kot 49 odstotkov glasov v podjetju, ki izdaja radijke in televizijske programe, kvota pa se nanaša tako na posredno kot neposredno lastništvo. Podjetja in osebe, ki imajo delež v nacionalnih radijskih in televizijskih hišah, ne morejo nadzorovati drugih medijev, izjema so specializirani mediji. Lokalni mediji ne morejo imeti deleža v drugih medijev, ki delujejo v istem okolju, razen dveh izjem: a) če se dva oddajna področja medijskih hiš ne pokrivata za več kot dvajset odstotkov; b) če ima druga postaja neizrabljen oddajni čas (vendar ne več kot 4 ure), prvi medij pa pripravlja program, ki se v 80 odstotkih razlikuje od programa na prvem kanalu. Zakon o medijih regulira tudi lastništvo različnih medijev. Podjetja ali osebe, ki imajo delež v nacionalnih časopisih ali tednikih, ne morejo imeti deleža v nacionalnih radijskih in televizijskih postajah in nasprotno. Če ima podjetje ali oseba delež v publikacijah, ki presegajo naklado 10.000 izvodov, vendar niso nacionalne, nimajo pravice, da imajo večinski delež v mediju, ki pokriva 80 odstotkov distribucije tega medija. Osebam ali podjetju ni dovoljeno, da imajo delež v več kot enem distribucijskem podjetju za tisk ali radijske in televizijske programe. Lastništvo v medijih spremlja tudi svet za radiodifuzijo (ORTT), katerega naloga je, da nadzira izvrševanje zakona o medijih. Urad za varstvo konkurence GVH pa nadzoruje primere, pri katerih bi spremembe lastništva lahko povzročila nelojalno prednost za lastnike ali ustvarile monopol. Mehanizem kontrole je najbolj nazorno prikazan v konkretnem primeru. Leta 2001 je Bertelsmann zahteval večinski delež v RTL Group, ki ima večinski delež v nacionalni komercialni televiziji, madžarskem RTL Klubu. Bertelsmann ima preko svojega hčerinskega podjetja Gruner und Jahr tudi večinski delež v nacionalnem časnikuu Népszabadság. Podjetje je kršilo zakon o medijih, po katerem lastnik, založnik ali ustanovitelj nacionalnega časopisa hkrati ne more nadzorovati tudi nacionalne televizijske postaje. Svet za radiodifuzijo ORTT je zahteval, da Bertelsmann proda enega od deležev v 180 dneh. Bertelsmann se je odločil, da bo prodal svoj večinski delež v nacionalnem časniku Népszabadságu. Bertelsmannov 49,9-odstotni delež je novembra 2001 kupila švicarska družba Riniger, ki ima v lasti že nekatere regionalne medije. Riniger je takrat imela v lasti številne madžarske dnevnike, v začetku 2003 pa je za 17,7-odstotka zrasel tudi njen delež v nacionalnem časniku Népszabadságu, s čimer je prevzela večinski delež tega časopisa. Urad za varstvo konkurence GVH je spomladi 2003 začel s preiskavo primera Riniger, ki si je zagotovil prednostne koristi v madžarskem tisku. Madžarska preoblikuje zakon o medijih iz leta 1996. Čeprav je težko verjetno, da bo spremenjeni zakon sprejet v parlamentu (za to potrebna dvotretjinska večina), je jasno, da bo bodo predlagane spremembe prinesle več svobode pri lastništvu, največ po zaslugi komunikacijskih tehnologij.