Leta 1993 je bil z zunanjetrgovinskim zakonom sproščen uvoz rabljenih motornih vozil. Sprva je uvoz potekal nemoteno, že proti koncu leta pa naj bi se Carinska uprava RS odločila za zaostrovanje. Cariniki niso več priznavali faktur uvoznikov. Menili so, da deklarirane vrednosti pri večini uvoznikov niso bile pravilno ocenjene, zato je direktor Carinske uprave RS Franc Košir vsem carinskim službam poslal interno navodilo - ki je bilo neveljavno, ker ni bilo objavljeno v Uradnem listu RS -, v katerem je carinikom dal napotke, kako naj zaračunavajo carine. Gorazd Miklavčič, direktor Aurore avta, d. o. o., ki je le eden izmed oškodovanih uvoznikov, pravi, da je slovenska carina "napačno obračunavala 5-odstotni prometni davek pri uvozu", in dodaja: "Carina ni ravnala v skladu z zakonom o prometnem davku in je za davčno osnovo jemala carinsko vrednost blaga brez zneska carine. S tem je zavedla tudi večji del uvoznikov rabljenih avtomobilov." Od leta 1993 naj bi bila neprestano in neupravičeno dvigovala carinsko osnovo. Namesto z zakonitimi sredstvi naj bi si bila carina pomagala z nezakonito uporabo tujih katalogov s prodajnimi cenami za rabljene avtomobile. Zaradi takšnega obračunavanja je samo podjetje Aurora izgubilo več deset tisoč nemških mark, saj so na carini njihove avtomobile zadrževali tudi po eno leto. Zato se je Gorazd Miklavčič odločil za tožbo. Najprej se je pritožil na vrhovno sodišče, a to je njegov protest zavrnilo. Ker je po novem carinskem zakonu možno carinski dolg izterjati le leto po nastanku, dolga zaradi negativne razsodbe vrhovnega sodišča ne bo mogel izterjati. Direktor Aurore je brez želenega odziva pisal tudi slovenski vladi, nazadnje pa se je tožba spomladi 1996 znašla na ustavnem sodišču. Carinska uprava se je zagovarjala s pojasnilom, da je uporaba tujih specializiranih katalogov na stopnji ocenjevanja sprejemljivosti fakturne vrednosti nujna, saj je v carinskem postopku široka paleta motornih vozil, za katera carinski organi nimajo informacij. Ustavno sodišče je razsodilo v prid tožeče stranke: "Carinski zakon v tretjem poglavju opredeljuje carinsko vrednost, od katere je odvisna višina dajatev, ki jih je treba plačati pri uvozu oz. izvozu blaga. Določa namreč, da carinska vrednost blaga predstavlja osnovo za uporabo carinske tarife, na podlagi katere se plačuje carina." Hkrati so ustavni sodniki pod vodstvom dr. Lovra Šturma ugotovili: "Pooblastilo za izdajanje predpisov o natančnejših pogojih in načinu ugotavljanja carinske vrednosti je pridržano ministru, pristojnemu za finance. Iz navedenega izhaja, da je direktor Carinske uprave RS vsebinsko prekoračil pooblastilo." Čeprav je Franc Košir za Dnevnik 9. februarja 1996 izjavil (in se očitno zlagal): "Nimamo nobenega napisanega pravila, na kakšno osnovo cariniti."