Težave s sluhom prizadenejo večinoma starejše ljudi, saj naj bi bila po nekaterih definicijah starostna naglušnost povsem normalen proces staranja telesa. Težave s sluhom pa lahko nastanejo tudi kot posledica poškodb ali bolezni, ki jih je človek prebolel, ali pa so že prirojene. V preteklosti se težav s sluhom skoraj ni dalo popravljati, s pojavom zmogljivih elektronskih komponent pa so nastale nove možnosti za njihovo premagovanje. V večini primerov se da težave s sluhom odpraviti ali pa vsaj omiliti s slušnim aparatom. Slušni aparat je pripomoček, ki ojači zvok iz okolice in ga predvaja v sluhovodu. Dejstvo je, da ima veliko ljudi še velik predsodek pred uporabo in nošnjo slušnega aparata, vendar se takšno sprejemanje tudi zaradi čedalje manjših in uporabniku bolj prilagojenih izvedb slušnih aparatov spreminja, slušni aparat pa postaja vse bolj nemoteč vsakdanji spremljevalec. Slušni aparati so na slovenskem trgu že več kot 40 let. Postopek za njegovo pridobitev je precej preprost, vendar pa je veliko odvisno od samega pacienta, ali ga je pripravljen sprejeti in ga uporabljati. Ko človek dobi občutek, da se mu je sluh poslabšal (ali ga na to začne opozarjati okolica), se seveda najprej napoti k svojemu osebnemu zdravniku, ta pa mu izda napotnico za obisk specialista otorinolaringologa. Tam opravi specialistični pregled ušes in potrebne meritve sluha, da se določi stopnja in vrsta okvare sluha ter vzroki za tako stanje. Če zdravnik ugotovi, da bi bila glede na vrsto in stopnjo okvare primerna uporaba slušnega aparata, izda naročilnico, s katero se pacient odpravi do specializiranega dobavitelja slušnih aparatov. Slušni akustik se najprej temeljito pogovori prihodnjim uporabnikom slušnega aparata, da ugotovi njegove težave, želje in potrebe. Glede na to potem skupaj izbereta vrsto slušnega aparata. Slušni aparati se delijo glede na način delovanja, tehnologijo in obliko. Po obliki poznamo zauheljne, vušesne in sluhovodne slušne aparate. Seveda je izbira slušnega aparata po obliki odvisna tudi od stopnje okvare sluha, saj lahko npr. le zauheljni slušni aparat pomaga pri najtežji naglušnosti. Po tehnologiji se slušni aparati delijo na analogne, analogne z digitalnim nastavljanjem in popolnoma digitalne. Analogne in digitalno nastavljive slušne aparate počasi zamenjujejo popolnoma digitalni slušni aparati. Njihova prednost je, da zvok izredno kakovostno procesirajo, saj ga pretvorijo v digitalne signale, ki se v slušnem aparatu kakovostno obdelajo, natančno kontrolirajo in primerno ojačijo, na koncu pa se v zvočniku znova pretvorijo v zvok. Ti aparati ponujajo tudi največ možnosti glede nastavitev, tako da jih lahko v kar največji meri prilagodimo potrebam posameznika. Ko uporabnik izbere slušni aparat, se uporabniku vzame odtis sluhovoda, po katerem se izdela vušesni del slušnega aparata. Izdelava tega dela je zelo pomembna in se izdela za vsakega uporabnika posebej, da se zagotovi udobnost nošenja in možnost kakovostne uporabe. Za uporabo slušnega aparata je treba upoštevati navodila izdelovalca za vdrževanje, kar je lahko v nekaterih primerih ovira, saj so slušni aparati čedalje manjši in izdelani zelo natančno, tako da je lahko že zamenjava baterij ovira.