V Sloveniji se je širše zanimanje za bolonjski proces začelo po letu 2002, podobno kot drugod po Evropi. Najprej so se na spletnih straneh začela pojavljati pomembnejša gradiva, nato sporočila v medijih ter članki v pri nas žal zelo redkih specializiranih časopisih. To je bil tudi glavni motiv za to knjigo. Na voljo sem imel obsežno dokumentacijo, članke in različne zapiske, ki so se mi nabrali v zadnjem desetletju; gradivo sem temeljito preuredil ali napisal povsem na novo. Osnovni namen tega dela je bil predvsem v orisu nastanka in razvoja bolonjskega procesa v njegovi kompleksnosti, to pa ni dopuščalo posebnega poglabljanja v posebne teme. Kljub pretežno diahronični in na trenutke morda celo memoarski obravnavi pa mi pri tem ni šlo za 'pisanje zgodovine'. Bolonjski proces namreč (še) ni del zgodovine; je del sedanjosti. Tudi če do njega zavzamete distanco, ta ni historična. To sem pri pisanju tudi sam čutil kot specifično težavo. Analiziranje najnovejših razprav ter njihovo umeščanje v skoraj napisano 'zgodbo' je bilo podobna avantura, kot pisanje celovite refleksije jutranjika, ki ga berem že leta, a ob kateri bi me motilo, da mi pred hišna vrata vsako jutro prileti nova izdaja. Sprva sem nameraval študijo končati na stopnji, ki je bila dosežena ob berlinski konferenci leta 2003, ko pa sem ta načrt poskušal uresničiti, so mi pomembne novosti nekajkrat dopolnjeni načrt nekajkrat spremenile. Na koncu sem moral sprejeti povsem arbitrarno določen 'etapni cilj': konec leta 2004.