Njena feministična zavest se je začela razvijati že zgodaj, ampak šele z angažiranjem v Equality Now je postala aktivna v smislu sodelovanja v boju proti kršenju ženskih pravic. Pravi, da se prej nikakor ni zresnila, kar se tiče feminizma. Vso literaturo na to temo je odlagala v kot, govoreč si, da jo bo že enkrat prebrala. Enkrat, ko bo imela čas. Nikakor ni hotela postati Oprah, se smeji sedaj. V resnici pa je prepričana, da se je do feminističnega aktivizma tako vedla le zato, ker sama sebe ni dojemala dovolj resno. Sedaj na vprašanje, ali je feministka, glasno odgovarja: »Seveda!!« Hm, ponosen vzklik, ki bi marsikatero rahlo skeptično Slovenko presenetil. Toda Sarah trdi: »Prepričana sem, da je femistka ali feminist vsakdo, ki spoštuje ženske in je prepričan, da so upravičene do enakih pravic kot moški. Prepričana sem, da vsakdo, ki se je rodil iz maternice, ali je kdaj ljubil osebo z maternico, mora biti feminist.« Ok, recimo, da je res tako, da je feministka/feminist tisti, ki se zavzema za enakopravnost spolov. Toda včasih se zdi, da je ves feministični boj en sam velik stereotip. »Mislim, da so določeni ljudje res poskušali ustvariti stereotip feminizma. Te ideje se pojavljajo tudi v mainstream medijih.« Nedvomno, »ogroženi« moški so pripravljeni vsak hip razložiti, da so feministke pravzaprav sovražnice moških, jezne in besne, ker jih moški ne marajo, saj so neprivlačne karikature ideala ženske. »Zaradi takih napadov na žensko gibanje se marsikatera ženska boji odkrito povedati, da se identificira s feminizmom, ker mislijo, da bodo zaradi tega manj privlačne za moške. Tudi jaz se dolgo nisem deklarirala za feministko, dokler nisem našla definicije feminizma, ki ustreza tudi mojemu prepričanju.«