Med spremembami deviznih tečajev leta 1993 in letos vidim zelo veliko podobnost. Zaradi določene politike Banke Slovenije se je tečaj marke gibal počasneje, kot bi se moral glede na dolgoročne ekonomske zakonitosti. Pri tem mislim predvsem na t. i. teorijo PPP (purchasing power parity), po kateri se tečaji gibljejo dolgoročno vzporedno z relativnimi cenami. Pri nas je tečajna politika Banke Slovenije skrbela za stabilnejši tečaj, ki se je dvigal počasneje, kot bi se moral glede na relativne cene. Sledile so težave izvoznikov, ker je postajal njihov izvoz vedno manj konkurenčen. To se je zgodilo leta 1993 in se dogaja tudi danes. Bistvena razlika med takratnim in zdajšnjim položajem je v tem, da je bil presežek v trgovinski bilanci pred dogodki marca 1993 sorazmerno visok, medtem ko imamo letos trgovinski primanjkljaj. Leta 1992 in v začetku 1993. so bili devizni presežki na podjetniškem trgu veliko večji, kot so danes, zato so bile tudi večje možnosti za prelivanje deviznih presežkov s podjetniškega na menjalniški trg. Iz tega sklepam, da je prišlo letos do hitrejše rasti tečaja. V začetku leta 1993 se je tečaj resda hitro zvišal, vendar pa je bilo v celoti zvišanje manjše od letošnjega, ko se je od poleti dvignil z okoli 80 tolarjev na sedanjih 90 tolarjev za marko, kar je več kot 10 odstotkov.