različnim ali istim osebam večkrat, mnenja pa se niso nikjer zbirala. Z novo ureditvijo in objavo seznama vojaškega avtomatskega in polavtomatskega orožja, ki ga je dovoljeno zbirati, bodo poenostavljeni postopki izdaje dovoljenj za nabavo zbirateljem in dovoljenj za promet trgovcem (uvoz, izvoz, tranzit in transfer) takega orožja. Prav tako bo povsem transparentno, katero je dejansko orožje kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati in je zato tudi promet z njim za ta namen dovoljen in tudi glede pristojnosti za izdajo posameznih odločb veljajo določbe tega zakona. Po sedaj veljavnem zakonu izdaja ministrstvo za notranje zadeve vsa dovoljenja trgovcem z orožjem, tudi za promet z orožjem kategorije A, ki ga je dovoljeno zbirati, in je zato izvzeto iz prepovedanega orožja. V 6. točki 4. člena zakona o orožju, ki opredeljuje vojaško orožje, je določeno, da se kot vojaško po tem zakonu šteje tisto orožje, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in katerega promet posameznikom ni dovoljen ali je omejen. Prepovedano orožje je tisto, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni, če s tem zakonom ni drugače določeno. Izjemo določa za vojaško, torej prepovedano orožje. 28. člen, ki določa, da je dovoljeno zbirati tudi orožje iz kategorije A (torej avtomatsko in polavtomatsko strelno orožje, ki je sicer bilo izdelano kot vojaško), vendar pod pogojem, da se ne izdeluje več in ga ne uporabljata vojska ali policija oziroma, če je onesposobljeno. Takšno orožje se ne šteje več kot vojaško orožje in je tako prisojnost glede prometa (trgovci) ali posesti takšnega orožja (posamezniki, pravne osebe) v pristojnosti ministrstva ali upravne enote. Z natančno opredelitvijo pristojnosti v 8. a členu in z določitvijo seznama vojaškega orožja, ki ga je mogoče zbirati, pa je tako natančno določeno, za katero orožje, ki je bilo vojaško, veljajo določila zakona o orožju glede nabave in posesti. Sprememba bivališča Sprememba člena je potrebna, ker je bila doslej pri izdaji orožnih listin kakor tudi v primeru spremembe bivališča opredeljena krajevna pristojnost upravne enote, kjer oseba prebiva. Vpis spremembe prebivališča je bil tako možen samo znotraj upravne enote oziroma je oseba, ki se je preselila iz ene upravne enote v drugo, morala pridobiti novo orožno listino. Sprememba pa omogoča tudi vpis spremembe prebivališča v primeru selitve v drugo upravno enoto v že obstoječo listino. Nedovoljena proizvodnja in trgovina Tudi tu prihaja do sprememb, saj je opredeljena proizvodnja in trgovina. Tako pomeni nedovoljena proizvodnja orožja proizvodnjo ali sestavljanje orožja, njegovih delov in streliva brez ustreznega dovoljenja, ali je pri tem uporabljen kateri koli del orožja, ki je bil pred tem vključen v nedovoljeno trgovino ali proizvedeno orožje nima predpisanih označb. Trgovino pa pomeni nakup, prodajo, dobavo, prevoz ali prenos orožja, njegovih delov ali streliva z območja ene države članice Evropske unije ali preko njenega območja na območje druge države članice Evropske unije, če ena izmed teh držav tega ne dovoli ter uvoz ali izvoz iz tretjih ali v tretje države brez ustreznega dovoljenja ali če orožje ni ustrezno označeno. Z novo 10. in 11. točko se v naš pravni red prenaša definicija nedovoljenega prometa z orožjem, tako kot je to opredeljeno v Direktivi 2008/51/ ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o spremembah Direktive Sveta 91/477 EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja. Izjema pri proizvodnji streliva Do spremembe prihaja tudi tu. Trgovec, ki ima dovoljenje za dejavnost proizvodnje streliva, sme izdelovati in dajati v promet tudi strelivo, ki ni preizkušeno in označeno po predpisih o preizkušanju in žigosanju oziroma o označevanju ročnega strelnega orožja in streliva, pod pogojem, da ga proizvaja v manjših serijah do največ 1000 kosov, za znanega kupca in da se takšno strelivo v večjih serijah ne proizvaja več. Sicer je mnenje predlagatelja, da je 40.a člen dejansko izjema, ki omogoča, da se v primerih, ko je treba za znanega kupca izdelati strelivo, ki ga sicer ni mogoče več kupiti v redni prodaji, le-to lahko izdela v manjših serijah do 1000 kosov brez preizkušanja in označevanja takega streliva. Gre torej za strelivo, ki je namenjeno starejšemu orožju, za katerega ni več redne serijske proizvodnje streliva, proizvodnjo manjših serij pa ni smiselno pošiljati v preizkušanje in označevanje. Vendar, mnenje Stalne mednarodne komisije odreja, da je potrebno vsako strelivo, ki gre na tržišče, preizkusiti skladno z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o medsebojnem priznavanju žigov za ročno strelno orožje, ki je obvezujoče in ne dovoljuje takih izjem, saj mora biti usklajeno z določili C.I.P. Glede na število proizvajalcev streliva na svetu moti tudi dejstvo, da se proizvaja prav vse strelivo, potrebno je le naročilo. Sicer kupec ne more streliva dobiti v prav vsakem trenutku, vsekakor pa ga dobi, izdelanega v skladu z določili C.I.P. Spremenjena določila o internih streliščih Gre za sorazmerno veliko spremembo. Nova določba 50. člena (tretji odstavek) pravi: »Določbe tega zakona o civilnih streliščih ne veljajo za strelišča ali zemljišča, ki jih uporabljajo posamezniki in strelske organizacije, razen določb 54. in 56. člena tega zakona in določb predpisov, ki urejajo red in varnost na strelišču.« Na prvi pogled mogoče izgleda, da so interna strelišča društev in posameznikov nepotrebno obremenjena z določili Zakona o orožju, vendar temu ni tako. Gre predvsem za varnost na streliščih, saj se do sedaj uporablja splošna zakonodaja za primere nesreč ali ravnanj v povezavi z uporabo orožja. Sedaj bodo pa interna strelišča posameznikov in strelskih organizacij urejena tako, kot to določa Pravilnik o tehničnih pogojih varovanja prostorov, kjer se nahaja orožje, redu na strelišču in pogojih za izvajanje streljanja (Ur. list RS 66/2001). Strelišča bodo tako urejena po določilih tretjega in četrtega poglavja tega pravilnika. Predvsem velja omeniti, da bodo vse osebe, ki se nahajajo na strelišču, ves čas dolžne skrbeti za lastno varnost in varnost vsakogar na strelišču, zato se bo od njih zahtevala stalna pozornost in skrbnost pri ravnanju s strelnim orožjem, samodisciplina ter previdnost med gibanjem po strelišču. Za zagotavljanje varnosti bodo veljala naslednja pravila: – ob prihodu na strelišče morajo biti obiskovalci natančno seznanjeni z veljavnim redom na strelišču in predpisanimi varnostnimi ukrepi; – obiskovalci morajo biti podrobno seznanjeni s potekom in načinom izvedbe streljanja, smerjo streljanja, izhodiščnim mestom, strelskimi mesti in mestom, namenjenim za gledalce; – strelišče mora imeti posebej označeno varnostno cono, kjer strelci lahko prosto rokujejo s preverjenim in praznim orožjem; – tujega orožja in pribora se brez privolitve lastnika ni dovoljeno dotikati ali ga prijemati; – na strelišču je dovoljeno nošenje orožja le v toku ali torbi; – na strelišču mora biti na vidnem mestu postavljena tabla, na kateri so izpisana pravila za vzdrževanje reda na strelišču; – kajenje, uživanje hrane in pijače na strelski liniji ni dovoljeno; – na strelišču mora biti poskrbljeno za varnost tako, da so odprta strelišča zavarovana z ograjo ali opozorilnimi trakovi, na vidnih mestih pa morajo biti postavljene opozorilne table z napisom: POZOR STRELIŠČE – PREHOD PREPOVEDAN. Poudariti velja predvsem zadnjo alinejo, saj je le-ta pomembna za splošno varnost, predvsem pa za odgovornost oseb, ki izvajajo streljanje ter morebitne obiskovalce prostorov, kjer se izvaja streljanje. Interna strelišča so umeščena v različna okolja. Nekatera so bolj varna že z naravnimi danostmi, saj so v opuščenih peskokopih