Na njivah lahko poleg hrane pridelujemo tudi rastline za proizvodnjo energije različnih oblik (elektrika, toplota, gorivo). Prispevek bioenergije – ta naj bi skupaj z lesom iz gozdov in drugimi viri biomase zagotovila največji delež pri povečevanju obnovljivih virov energije na 12 odstotkov v EU že do leta 2010 – k energetski bilanci je razen neposrednega kurjenja biomase še sorazmerno skromen, ugotavlja Marjan Dolenšek iz novomeškega Kmetijskega zavoda. Ekonomičnost proizvodnje bioenergije v Evropi je odvisna od subvencij (izjema je neposredno kurjenje biomase), odločitev posameznega pridelovalca za proizvodnjo bioenergije pa je odvisna predvsem od višine dohodka, ki ga doseže z omenjeno proizvodnjo. Dolenšek poudarja, da pri tem proizvodnja energije, ki nadomešča kmetijsko proizvodnjo, ne zagotavlja novih delovnih mest, energetska raba rastlin v EU pa po njegovem tudi ne bo opazno zmanjšala pridelave rastlin za hrano in krmo, lahko pa bo vplivala na podražitev kmetijskih pridelkov in s tem tudi hrane.