(nadaljevanje) In prepričan sem, da bi v Državnem zboru, kjer sem prepričan, da vseh 90 poslancev ceni glavno mesto, ga spoštuje in mu tudi želi vse dobro, vendar pa tudi sam sem takšnega mnenja, da bi bilo zelo prav, da bi imeli toliko korajže, toliko poguma, konec koncev pa tudi sistematičnosti, da bi prišli pred Državni zbor in tudi znali povedati kaj so tisti atributi, s katerimi želi država, iz državne malhe pomagati mestu, da bo mesto takšno kakršno si ga želimo. Mi smo v Državnem zboru sprejemali Zakon o Pomurju, v katerem smo zapisali za vsako pikico, za vsak evrov posebej kako se bo koristil, na kakšen način, pa smo v veliki meri prekanalizirali samo že v preteklosti precej dogovorjena evropska sredstva v to regijo, dodali še nekaj davčnih olajšav in veličastno sprejeli zakon, ki mu želim vse najbolje in tudi Pomurcem. V tem času mislim, da bi morali, poleg tega, da smo sprejeli Zakon o Pomurju, najbrž se opredeliti do vloge, ki je prišla iz Bele krajine, ugotoviti ali je še kakšno takšno področje mogoče na Koroškem, Tolminskem, na Kočevskem in v tem sklopu potem tudi sorazmerno razdeliti sredstva in tudi Ljubljani nameniti to, kar ji pritiče. Sam bi bil zelo vesel, v kolikor bi v sistemski zakon zapisali, da bomo končno uredili, ne vem, železniško postajo, primestni promet, omogočili normalno življenje Ljubljane, ne vem, se opredeliti tudi do tega da zgradimo nacionalni stadion, da naredimo tudi to, da bo Ljubljanski grad tudi grad, do katerega bo v Ljubljani imela dostop tudi država. Vemo, da se je v prejšnjem mandatu se dogajalo celo to, da ni samo simbolna samo ljubljanska zastava na gradu, ampak se tudi državne proslave niso smele odvijati na tem gradu. In ko bi imeli takšne zadeve urejen in ko bi imeli predlog pred sabo, mislim, da bi se lahko enoglasno odločili za to, kakšen zakon o glavnem mestu želimo podpreti in kaj želimo s tem zakonom tudi doseči. Do tistega časa, sem tudi sam osebno prepričan, da je takšna dikcija, ki hočeš ali nočeš, daje tudi kakšne pomisleke, da se lahko dva, ki sta sicer predsednik Vlade in tudi župan, dogovorita, podpišeta in potem samo prineseta v Državni zbor, kjer bo največ v proračunu pa le treba to tudi potem umestiti v te vire, in ne glede na to kje bomo jemali, ali bomo jemali od katere od občin ali ministrstva. Te vire bo treba zagotoviti, zato daje nek dvom in neresnosti in necelovitost, nesistematičnost tega pristopa. Sam bi bil veliko bolj vesel, kot sem že rekel, da bi lahko sprejel celovit zakon, ki bi imel za sabo tudi tiste glavne programske usmeritve iz katerih bi to lahko naredili. Nisem prepričan, da je vseh 23 projektov, ki so bili navedeni kot potrebni za Ljubljano, tudi takšnih projektov katerim bi lahko dodali značaj nacionalnega interesa.