Zakon je nujno potreben ne le zato, ker zakonodajalca k sprejetju zavezuje že štiri leta stara odločba ustavnega sodišča, pač pa tudi zaradi čedalje večjega števila ljudi, ki imajo duševne motnje. Statistično gledano ima duševno motnjo vsak sedmi prebivalec v danem trenutku, vsak tretji pa jo bo imel vsaj enkrat v življenju. V številkah to pomeni, da je v Sloveniji sedaj nekaj več kot 10.000 bolnikov s psihotičnimi obolenji in še dodatnih 100.000 ljudi, ki imajo depresivno ali anksiozno motnjo. To pa še ni vse, saj svetovni trendi za razvite družbe, kot je naša, kažejo strmo rast duševnih bolezni in predvidevajo tudi sorazmerno rast stroškov zaradi njih. Ti naj bi do leta 2020 celo presegli ekonomsko breme, ki jih ima družba zaradi srčno-žilnih bolezni. Vse to seveda narekuje Sloveniji kot eni redkih držav, ki področja duševnega zdravja ne ureja celovito, da to čim prej naredi.