Najbolj aktivna skupina krvodajalcev so stari od 30 do 45 let, žensk je manj, čeprav skoraj polovica odraslih Slovenk izraža pripravljenost, da bi postale krvodajalke. Med vsemi prebivalci Slovenije, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo, je 13 odstotkov krvodajalcev, med tistimi z visokošolsko izobrazbo pa 40 odstotkov. To pomeni, da se bo pripravljenost za krvodajalstvo s pričakovanim višanjem izobrazbe sorazmerno povečevala. Znatno pa vpliva na sodelovanje v sistemu krvodajalstva poklic oz. poklicni status. Samozaposleni kot poklicna skupina so najbolj aktivni krvodajalci, sledijo jim zaposleni v gospodarstvu. Med krvodajalsko dejavne poklicne skupine spadajo še zaposleni v negospodarstvu in, kar je še posebno pomembno, brezposelni. Manj krvodajalsko aktivne skupine so kmetje, gospodinje, študentje, dijaki.