Zadnje tri dni - tole pišem po premoru, ki sem si ga bil prisiljen privoščiti, da so se mi prsti opomogli od šrajbkrampfa zaradi tolčenja po tipkah muzejskega remingtona, ki je v tej hiši žal edini preživel elektronsko revolucijo - sem se intenzivno ukvarjal z vprašanjem, kako da se na ženina navodila, brž ko presegajo količino 48 bitov, odzovem s tem, da izključim sluh in le še s sinkopiranim mhkanjem sledim premolkom v njeni dikciji. Pozanimal sem se pri mnogih drugih, znancih in prijateljih in javnih delavcih, in odkril, da je pojav vsem dobro poznan. Iz nekega nedoumljivega razloga normalen mož ne more slediti niti sorazmerno kratkim sekvencam najbolj jasnih in logičnih napotkov, če jih izreka žena.