KO BOSTE VSTOPILI v Topolino, vas bo najprej prevzel prostor s stenami v močni zeleni barvi ter z mešanico starinskega in modernega pohištva ter udobnih oblazinjenih klopi, ki jih poznamo od severnih sosedov, a so se tako priljubile gostom te blejske restavracije, da vsakič, ko kako umaknejo, lastnika poslušata pripombe stalnih strank. Sprejela vas bo gospa Anita, boljša polovica v sladokusje zaljubljenega lastniškega para, ki z iskrico v očeh ponudi najboljš e kulinarične kreacije svojega moža Zorana. On je gospodar kuhinje. Nazdravili smo s penino in ji postavili klasično vprašanje za vsakega gosta, ki prvič vstopi v to restavracijo. Kakšen je bil povod za ime restavracije? Ime prihaja iz časov, ko sta z možem odpirala prvi lokal, pove gospa Anita: "Mož mi je rekel, da mi je nekaj kupil. Ko sem pogledala skozi okno, sem pred hišo videla oldtimer - fiat topolino. Ker takrat nismo vedeli, kako bi lokalu dali ime, smo ga poimenovali Topolino." Ta fiat je bil še do nedavnega neke vrste maskota njihovega lokala, saj se je bohotil tudi na zdajšnji lokaciji sredi Bleda. "Še vedno ga imamo, a smo ga umaknili, ker so me cele dneve spraševali, kateri letnik je, ponoči me je že mora tlačila," v nasmehu pove gospa Anita. Tako sta ga z možem premaknila v domačo garažo, kjer je še zdaj, za srečo. Še preden smo se predali kulinaričnim dobrotam, nas je zanimalo, kakšna je njihova kulinarična filozofija. "Ko smo pred desetimi leti začeli na tej lokaciji, smo imeli enostavno kuhinjo," je odgovorila naša gostiteljica. "Odprli smo konec avgusta in ponujali, kar je bilo takrat v navadi. Veliko solat iz solatnega bifeja in jedi z žara. Takrat še nismo razmišljali o tako visokem nivoju, stavili smo na klasiko. Potem pa smo se začeli prilagajati, spreminjati." Zdaj že šest let delajo degustacijske menije. "V glavnem nas zdaj poznajo samo po tem. Marsikdo, ki pride k nam, niti ne ve, da je možno naročiti tudi a la carte." In resnici na ljubo, jedilnega lista niso spreminjali že pet ali šest let, saj se njihovi gostje raje prepustijo nasvetom. "Ponudimo le tisto, kar je najboljšega." Potem pa smo se prepustili užitkom iz kuhinje. Najprej je na mizo prišel tunin carpacio z ocvrtimi riževimi rezanci z balzamič nim kisom in medom, sledili so bučni njoki s prekajeno bohinjsko skuto in ocvrto bučo. "Filozofija hrane pri nas je: sveža, čim manj obdelana hrana, da se okusi pristna aroma mesa in rib," je dejala gospa Anita in dodala: "Nisem pristaš mešanja tartufov z ribo ali pa težkih omak." Na krožniku so se eklektično zlile dobrote od blizu in daleč. Potem so sledile kozice, kuhane na pari, servirane z divjim rižem, pa popečen mlad kravji sir in mladi šparglji ter omaka iz bazilike in olivnega olja in jastog na pireju iz mladega boba. "Z možem sva oba kritična," je način nastajanja krožnikov opisala gospa Anita,"vsako novo kreacijo krožnika najprej sami preizkusimo, potem jo ponudimo kakšnemu gostu, da vidimo, kakšen je odziv, in ko smo zadovoljni, jo uvrstimo v ponudbo." Najbolj značilne jedi tako ni, saj je vedno nekaj novega. "Spremljamo aktualne trende, ker te, če tega ne delaš, povozi čas. Včasih kak gost reče, da bi rad jedel nekaj, kar so delali preteklo leto. A je tako, da bo to čez štiri mesece že tisočera varianta jedi, ki so jo jedli danes." Potem pa je še dodala: "Če bi imeli 'železni' repertoar, bi bil to dolgčas. Imamo veliko gostov, ki pogosto zahajajo k nam, zato pazimo, da jim vedno ponudimo drugačen meni." In od kod ideje, smo še vrtali globlje. Anita Stančič je priznala, da moraš sam biti gurman in znati dobro jesti, potem pa drugim ponuditi to tako, kot če bi sam jedel. Glavna jed je bil divji zajec v slanini in pire iz gomoljaste zelene. Medtem ko smo pili Nandov sauvignon, letnik 2001, smo se pozanimali, kaj imajo v vinski kleti. Tam je parada pretežno primorskih vinogradnikov, a tudi steklenice, ki so na Bled pripotovale iz Italije in Čila. Tako je na vrsti ostala le še sladica. Imate kakšno značilno, nas je zanimalo. "Morda so palačinke, ki se kar topijo v ustih," je najprej dejala gospa Anita. "Sladice so odvisne od časa. Okrog božiča delamo več sladic s čokolado, poleti nimamo čokoladnih sladic, ker so pretežke." Delamo čudovit creme brulé. Tudi sladice so enostavne, hitro narejene, takšne, kot so jih packale stare mame, niso niti več moderne." Nato pa smo se pustili očarati s kolažem slaščic: creme brulé, kakijev sorbet, kavina rezina in sveže jagode. Popoln zaključek popolnega obeda.