"Ko sem kot mlad fant prišel v zdravilišče, smo imeli v sezoni tudi po 250 gostov, se pravi toliko kot danes. A so bile razmere drugačne. V sobah ni bilo kopalnic in sploh ne takega udobja, za kosilo je bil en sam menu. Ko sem prevzel vodstvo kuhinje, smo najprej uvedli dva, danes pa naši gostje za kosilo lahko izbirajo med štirimi menuji. Uvedli smo samopostrežni zajtrk, solatni bife in še marsikaj," našteva simpatični in zgovorni Peter, ki je tudi potem, ko je postal Topličan, obdržal šentjernejsko sproščenost, neposrednost in šegavost.

Beseda Osnovna oblika Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
kot kot podredni veznik
mlad mlad splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
fant fant samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
prišel priti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
v v predlog; tožilnik
zdravilišče zdravilišče samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
imeli imeti glavni glagol; nedovršni, deležnik, množina, moški spol
v v predlog; mestnik
sezoni sezona samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, mestnik
tudi tudi členek
po po predlog; mestnik
250 250 glavni števnik; arabski zapis
gostov gost samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik
se se povratni zaimek;, klitična naslonskost
pravi praviti glavni glagol; dvovidski, sedanjik, 3. oseba, ednina
toliko toliko splošni prislov; nedoločena stopnja
kot kot podredni veznik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
A a priredni veznik
so biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, množina, nezanikani
bile biti pomožni glagol; deležnik, množina, ženski spol
razmere razmera samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, imenovalnik
drugačne drugačen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, množina, imenovalnik
V v predlog; mestnik
sobah soba samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, mestnik
ni biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, zanikani
bilo biti pomožni glagol; deležnik, ednina, srednji spol
kopalnic kopalnica samostalnik, občno ime; ženski spol, množina, rodilnik
in in priredni veznik
sploh sploh členek
ne ne členek
takega tak kazalni zaimek; srednji spol, ednina, rodilnik
udobja udobje samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, rodilnik
za za predlog; tožilnik
kosilo kosilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
bil biti pomožni glagol; deležnik, ednina, moški spol
en en zaimkovni števnik; besedni zapis, moški spol, ednina, imenovalnik
sam sam splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=ne
menu menu samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
Ko ko podredni veznik
sem biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, ednina, nezanikani
prevzel prevzeti glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
vodstvo vodstvo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
kuhinje kuhinja samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, rodilnik
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
najprej najprej splošni prislov; presežnik
uvedli uvesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
dva dva glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, imenovalnik
danes danes splošni prislov; nedoločena stopnja
pa pa priredni veznik
naši naš svojilni zaimek; 1. oseba, moški spol, množina, imenovalnik, množina svojine
gostje gost samostalnik, občno ime; moški spol, množina, imenovalnik
za za predlog; tožilnik
kosilo kosilo samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, tožilnik
lahko lahko splošni prislov; nedoločena stopnja
izbirajo izbirati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, množina
med med predlog; orodnik
štirimi štirje glavni števnik; besedni zapis, moški spol, množina, orodnik
menuji menu samostalnik, občno ime; moški spol, množina, orodnik
Uvedli uvesti glavni glagol; dovršni, deležnik, množina, moški spol
smo biti pomožni glagol; sedanjik, 1. oseba, množina, nezanikani
samopostrežni samopostrežen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
zajtrk zajtrk samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, tožilnik, živost=ne
solatni solaten splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, imenovalnik, določnost=da
bife bife samostalnik, občno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
in in priredni veznik
še še členek
marsikaj marsikaj nedoločni zaimek; srednji spol, ednina, tožilnik
našteva naštevati glavni glagol; nedovršni, sedanjik, 3. oseba, ednina
simpatični simpatičen splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, imenovalnik
in in priredni veznik
zgovorni zgovoren splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, ednina, tožilnik, določnost=da
Peter Peter samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
ki ki podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
tudi tudi členek
potem potem splošni prislov; nedoločena stopnja
ko ko podredni veznik
je biti pomožni glagol; sedanjik, 3. oseba, ednina, nezanikani
postal postati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
Topličan Topličan samostalnik, lastno ime; moški spol, ednina, imenovalnik
obdržal obdržati glavni glagol; dovršni, deležnik, ednina, moški spol
šentjernejsko šentjernejski splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, tožilnik
sproščenost sproščenost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
neposrednost neposrednost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
in in priredni veznik
šegavost šegavost samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, tožilnik
zapri
vir: drugo
leto nastanka: 1996
vrsta besedila: Revije
naslov: Vrelci zdravja
avtor: neznani novinar