"Ko sem kot mlad fant prišel v zdravilišče, smo imeli v sezoni tudi po 250 gostov, se pravi toliko kot danes. A so bile razmere drugačne. V sobah ni bilo kopalnic in sploh ne takega udobja, za kosilo je bil en sam menu. Ko sem prevzel vodstvo kuhinje, smo najprej uvedli dva, danes pa naši gostje za kosilo lahko izbirajo med štirimi menuji. Uvedli smo samopostrežni zajtrk, solatni bife in še marsikaj," našteva simpatični in zgovorni Peter, ki je tudi potem, ko je postal Topličan, obdržal šentjernejsko sproščenost, neposrednost in šegavost.