S konopljenimi semeni je tako, da vsebujejo dovolj omega 3 maščobnih kislin in da je v njih skoraj ravno prav tistih iz skupine omega 6. To je v svetu nenasičenih maščob velika izjema, saj največkrat ena skupina prevladuje. Priporočila o razmerju obeh skupin maščobnih kislin v prehrani sicer niso enotna, velja pa, da naj bi bilo v prehrani razmerje med omega 6 in omega 3 maščobnimi kislinami od 2 : 1 do 3 : 1. Trajni presežek omega 6 maščobnih kislin v prehrani je osnova za neprijetnosti z zdravjem, kot so padec odpornosti, vnetja, visok krvni tlak, razdražena prebavila in celo rakasta obolenja. Da ne bo pomote: potrebujemo tudi omega 6 maščobne kisline, vendar ne v tolikšni količini, kot so prisotne v sodobni prehrani. V konopljinih semenih in olju je primeren "paket" že naravno pripravljen, vendar ga porušimo, če za zdravje vsak dan zaužijemo žlico konopljinega olja, sicer pa hrano pripravljamo s sončničnim ali sojinim oljem. Splošno priporočilo se zato glasi, da moramo paziti na razmerje omega-sil: namenjati poudarek omega 3 maščobnim kislinam in kot temeljne maščobe uživati tiste z enkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, ki ne vplivajo na razmerje med omega 6 in omega 3. Takšna je na primer oleinska kislina, ki prevladuje v oljčnem olju. Tako skrivnost menda ni v tem, da se navdušimo nad konopljo in jemo po starem, ampak da spremenimo "maščobni" prehranjevalni vzorec, kar ob pomoči osnov kulinarične kemije menda ni težko. Vsekakor pa izkoristimo prehransko ponudbo konopljinih semen in olja; slednje je primerno le za hladno uporabo, saj med segrevanjem oksidira. Semena so uporabna podobno kot sončnična semena in pistacije, vendar jih lahko uporabimo enako kot orehe, če o načinih uporabe kot pri lešnikih, mandljih in drugih podobnih oreških niti ne govorimo. Torej zamešamo pesto, zavijemo potico, jih zmeljemo za solatno polivko oziroma zanjo uporabimo konopljino olje, jih zamesimo v kruh in vmešamo v testo za pecivo, pripravimo s kosmiči za zajtrk in še pa še. Za živahno dober tek s konopljo.