V strogo zastraženi dvorani - bunkerju - zapora Malaspina v Caltanissetti je tistega dne potekala še ena razprava v procesu proti domnevnim izvršiteljem atentata na sodnika Giovannija Falconeja, ki je 23. maja 1992 skupaj z ženo, odvetnico Francesco Morvillo, in tremi možmi iz oboroženega spremstva izgubil življenje v eksploziji tisoč kilogramov tritola na delu avtoceste med sicilskim letališčem Punta Raisi in Palermom. Proces se je začel 12. junija letos in niti najbolj drzni poznavalci razmer si ne upajo napovedati, kako daleč v prihodnost se utegne zavleči. Bi si vi, če bi vam povedali, da se bo na prostoru za priče zvrstilo od sedemsto do osemsto ljudi? Da je obtožencev enainštirideset, da ima vsak izmed njih pravico do dveh odvetnikov, oba pa se v za to določenem času lahko po mili volji prijavljata k besedi? Da je na nasprotni strani poleg dveh javnih tožilcev, ki predstavljata državo, še cela četica odvetnikov, ki zastopajo civilne tožnike: sorodnike umrlih, preživele in celo sicilsko pokrajino in deželo, ki obdolžence dolžita povzročitve gmotne škode - eksplozija je popolnoma razdejala več kot dvesto metrov avtoceste - in - nekateri na tem mestu težko zadržijo smeh - omadeževanja ugleda. Ker to pač ni navaden proces proti navadnim zločincem, ki so povzročili navadno hudodelsko dejanje. Krivdo za tisto majsko eksplozijo pred tremi leti tožilca pripisujeta sicilski Cosi nostri, tradicionalni mafijski organizaciji, med obtoženimi pa so tudi člani pokrajinske in deželne kupole, njenih najvišjih organov odločanja. Tisti, ki jih je organom pravice uspelo ujeti, in tisti, za katerimi še vedno ni ne duha ne sluha. Tožilstvo je sestavilo obtožnico, potem ko so se trije izmed osumljenih mafijcev pokesali, kar pomeni, da so se odločili sodelovati s pravico in tako s svojimi pričevanji pomagali sestaviti seznam ljudi, ki so skovali načrt in poskrbeli za to, da je uspel. In ta seznam je res veličasten. V njegovem vrhu stoji Salvatore Totó Riina, imenovan U curtu, Ta kratki, ali tudi Belva, Zver, vodja mafijske družine iz Corleoneja, ki je po veliki mafijski vojni v začetku osemdesetih let prevzela oblast v Cosi nostri, Riina pa je postal vrhovni vodja njene kupole. Po štiriindvajsetih letih skrivaštva so ga januarja 1993 posebne enote karabinjerjev zasačile, medtem ko se je v skromnem Citroõnovem vozilu nič hudega sluteč vozil po glavni palermski obvoznici. Takoj za Ta kratkim je na seznamu njegov svak, Leoluca Bagarella, ljubkovalno tudi Luchino, ki je padel v roke pravice konec junija letos in ga obtožnica dolži odgovornosti za izvedbo vojaško najpomembnejšega dela operacije: menda je bil med tistimi, ki so ozki kanal pod avtocesto napolnili z razstrelivom. Tretji je Nitto Santapaola, boss iz Catanie, mesta na vzhodni obali otoka, in že od mafijske vojne poslušni zaveznik Corleončanov. Ti trije so največji »kalibri«, ki so prve dni julija letos postopali po ozkih celicah za železno ograjo sodnega bunkerja v Caltanissetti in naslanjali čela na neprebojno steklo, da bi videli, ali mogoče na dnu dvorane, v ločenem delu za občinstvo, sedi kateri od njihovih sorodnikov ali celo kakšen prijatelj. V zaporu namreč zanje veljajo najstrožji varnostni ukrepi, kakršnih so tudi med mafijci deležni le nekateri: ne smejo brati časopisov, ne gledati televizije, obiski so dovoljeni le enkrat na mesec za nekaj minut, še hrano lahko dobijo le od posebej za to določenih ljudi. Nihče ne ve, v katerem zaporu prenočujejo in po katerih poteh jih, vklenjene v lisice in pripete na dolgo verigo, vozijo na sojenje. Toda tako kot se od ekskluzivnih mafijskih imen blešči seznam ujetih, tako bije v oči tudi seznam tistih, ki bi morali po vsej pravici napolniti še preostale železne kletke v sodni dvorani ob zaporu Malaspina, a lahko namesto tega organi reda in pravice le ugibajo, kje jih iskati. Najraje bi svet videl za zapahi Giovanellija Brusco, osemintridesetletnega bossa mafijske družine iz vasice San Giuseppe Jato, le nekaj kilometrov in nekaj gričev severno od Corleoneja, ki je po pripovedovanju skesancev 23. maja 1992 stal v gmajni pri Capaciju, držal v roki detonator in čakal, da se mimo pripeljeta Giovanni Falcone in njegov sprevod. Ko so trije blindirani avtomobili znamke Fiat Croma zapeljali nad kanal, je pritisnil na gumb. e petindvajset let se skriva Bernardo Provenzano, Corleončan kot Riina in njegov vrstnik. Skesanci so povedali, da je v poltretjem letu, odkar so Ta kratkega vklenili, prevzel vodstvo kupole. In tretji pezzo grosso, »težki komad«, prav tako član kupole, ki je še vedno na prostosti? Pietro Aglieri, sedanji boss najpomembnejše mafijske družine v Palermu, družine Santa Maria di Gesù, ki so jo v mafijski vojni pred petnajstimi leti Corleončani skoraj povsem pokončali in prevzeli precejšen del njenega ozemlja.