Malo pred 14. uro so poslanci, člani kongresnega pododbora za kapitalske trge, stopili v sobo 2175. Z obloženimi stenami in škrlatnimi žametnimi zavesami je soba videti kot sodna dvorana v eni od ameriških kriminalnih serij. Tri ženske in 24 moških bodo v tej sobi tudi zares sodili. V polkrogu prestolujejo na koncu dvorane. Približno en meter je od njih oddaljena do gladkega očiščena miza. Za njo naj bi kmalu sedel Kenneth Lay, padli angel nove ekonomije in nekdanji šef koncerna Enron s približno 20.000 zaposlenimi. Človek, ki je v nekaj letih tradicionalno plinsko družbo iz teksaškega Houstona požlahtnil v visokotehnološki imperij s podružnicami v Nemčiji, Veliki Britaniji, Indiji, Braziliji in na Japonskem; ki je kot prvi energijo spremenil v finančne storitve in z njimi trgoval kot z delnicami; ki je končno pred dvema mesecema sedmo največje ameriško podjetje pripeljal v največji stečaj doslej. Leta 2000 je Enron izkazal sto milijard dolarjev prodaje in milijardo dobička. Tem številkam danes nihče več ne verjame. Po zlomu se je pred javnostjo razgrnil finančni škandal, kakršnega država že dolgo ni doživela.