Na prvi leseni stopnici in na vrhu lesene ograje stopnišča Jimmyjeve in Mariove pol grajene, pol lesene prijetne svetlomodre in rjave hiše z rumenimi obrobami oken in vrat ter z nekaj cvetočimi grmi konec oktobra na majhni zelenici pred njo sta na halloween ali noč čarovnic že čakali votli in mrtvaško izrezljani buči, v njiju pa modernizirano goreli električni žarnici. Bilo je nad gejevsko četrtjo Castro, na enem od gričev, v hiši, vredni krepko čez milijon zelencev, kjer sta me gostitelja veselo objela, v sobi za goste pa sem imel televizor s 371 programi kabelske televizije in računalnik. Nasploh so hiše s sanfranciških gričev pisane, ljubke, nekatere tudi prave palače, še posebno v gejevski četrti Castro pa nekatere kot hišice iz lecta. Seveda si danes predvsem močno očitam, da mi noben večer z upravljalcem ni uspelo dospeti dlje kot do stotega programa, čeprav je tudi na drugih 271 najbrž mrgolelo polpismenega oglaševanja in telenovel. A sem zato dva tedna med geji spoznaval močno pripadnost lastnemu telesu, modi, močno individualnost, včasih precejšnjo ekscentričnost, ljubezen do živih barv, tudi do kiča, nagnjenje k umetnosti, pa hierarhijo odnosov in nasploh, da gej ni gej, da je cela množica različnosti tako po čustvovanju, spolnosti, kulturnih vzorcih, nasploh vsem, kot med heteroseksualci, biseksualci, transeksualci in še kakšnimi seksualci ... Vsi smo Zemljani in seksualci. Nekaj je bilo sicer bolj slabšalnih poimenovanj: fag, sissy, fairie, druga so bila precej zabavna: salsa queen ali kraljica salse (če se moški zaljublja v Latinoameričane), rice queen ali riževa kraljica (če se zaljublja v Azijce), dinge (dindž) queen (če ljubi črnce), potato queen ali krompirjeve kraljice pa so nebelci, ki jih privlačijo belci.