München 1947. Vsakdanjik v razrušenem mestu. Inge, ki medtem hodi v igralsko šolo, je pod umetniškim imenom Ingeborg Zomann članica kabaretne skupine okrog Ralpha Marie Siegla. Tudi Traudl se poskuša ponovno ustaliti v rodnem mestu. Sestri stanujeta v podstrešni sobi v hiši Walterja Oberholzerja, kiparja, ki mu je bila Traudl kot petnajstletno dekle za model in s katerim od takrat prijateljuje vsa družina. Kipar ji posreduje prvo možnost zaslužka pri elektropodjetju, ki proizvaja tako imenovane zaboje za kuhanje, s pocinkano pločevino obložene in električno ogrevane posode, ki zadržujejo toploto, tako da je mogoče z njihovo pomočjo tudi med električnimi mrki postaviti na mizo topli obrok. Traudl ima od njih izjemno korist, ko se kot tajnica zaposli v ateljejskem gledališču Helgeja Petersa-Pawlinina; sestra Inge je članica matičnega ansambla. Tam je tako mrzlo, da Traudl sploh ne more pisati na pisalni stroj, če si prej ne ogreje prstov na toplotnem valju.