V zapletenih časih političnega spletkarjenja v razburkanem 20. stoletju, ki so ga tri generacije domačinov preživele v štirih različnih državah, sta tradicijo kulturnega življenja vzdrževala predvsem dva duhovnika. Slovenjgraški župnik in dekan Jakob Soklič je bil pred drugo svetovno vojno v središču družbenega življenja v mestu in vzpodbujevalec kulturnega opismenjevanja po njej, ko je peščica mestnih intelektualcev ustanavljala osrednje kulturne ustanove, ki so v zadnjih desetletjih ponesle ime mesta ob Mislinji v svet. Pisatelj Ksaver Meško je župnikoval na odmaknjenih Selah pod Uršljo goro in z blago navzočnostjo navdihoval prenekatero tenkočutno dušo, ki se je rodila v teh krajih. V svojih novelah, povestih, romanih in dramskih besedilih je opisoval kmečko življenje, ki ga je prevevalo značilno koroško domoljubje v času plebiscita. Njegova spominska soba je urejena v mestnem župnišču, po njem pa se imenuje tudi mestna knjižnica.