Poskus so nato ponovili v enem izmed najtežjih trenutkov vojne, ko je svet pričakoval nov nemški napad in se je bal, da bodo Nemci z njim izbojevali odločilno zmago. Dne 13. januarja 1942 je 240 snemalcev snemalo na vsej razsežni fronti, v glavnem mestu, po velikih središčih in po vojaških tovarnah En dan vojne, delo, ki se je po naključju spremenilo v predgovor k bitki za Stalingrad. Snemalci so prenesli na platno dogodke s polarnega ledu, zoro nad Moskvo, Leningrad v najtežjih trenutkih obleganja, ki je trajalo dve leti, s krvjo oblitega ranjenca, ki ga nesejo iz letala, nastop igralcev na fronti. Čeprav je film nastal iz propagandnih razlogov, ni poceni povzdigovanje sovjetske hrabrosti in domoljubja, ne prikazuje neranljivih polbogov, temveč ljudi, ki so trdno odločeni, da bodo zmagali. Ta globoki in neposredni film se še danes razlikuje od navadnih dokumentarnih filmov po novem, posebnem unaninizmu, literarni struji, različici malomeščanskega humanizma v francoski literaturi, ki je imel za svojo nalogo, razkriti edino dušo v ljudeh in rečeh.