Pri istojezičnih e-slovarjih je položaj zapletenejši. Elektronski SSKJ (16.907 SIT) sicer sodi v isto DZSjevo družino kot zgoraj našteti izdelki, temelji na isti programski kodi (v bazo je sicer mogoče uvoziti čuda stvari, od seznama bogov do kemijskih elementov) in je enako uporaben. Neogibno pomagalo za prevajalce in še bolj za lektorje, zakaj slovenščina je zapleten jezik in celo slovenisti včasih ne vedo, al' prav se piše kaša oziroma kasha, nadaljnji oziroma nadalnji, nadobuden oziroma nadebuden, septembrski oziroma helikopterski in tako naprej. Bolj kočljivo je pak izbrati pravi angleško-angleški, nemško-nemški ali bušmansko-bušmanski e-izdelek. Tu je moj nasvet, da ostanete pri svojih knjižnih collins-cobuildih, saj e-različic teh pri nas nimajo, ker je po njih premajhno popraševanje. Ostaneta naročanje posebej oziroma spletno kupovanje, recimo prek Amazona, a tu se pojavi vprašanje, kateri je dovolj dober. Svoje čase sem sam uporabljal angleško-angleški slovar založbe Random House, vendar je bil ta dokaj okoren in še z Okni 98 se ni najbolje razumel (čudo božje, a kaj hočemo). Povrhu je tu bistvena razlika med britanskimi in ameriškimi izdelki (ter, po možnosti, avstralskimi): angleščina si v teh deželah ni povsem enaka in če recimo vaš predavatelj zahteva standardni fonemski zapis in 'received pronunciation', vi pa imate na računalu ameriški e-slovar z Longmanovim zapisom, ki navaja čezlužno izgovorjavo, vam to ne pomaga kaj dosti. Ostanite zato pri priljubljeni knjižni izdaji (če se da, taki s tezavrom - slovarjem sopomenk); preverjanje angleških besed je pri prevajalcu tako ali tako le občasno. Razen če ni nesposoben. Ampak v tem primeru mu itak ne bo pomagal noben program.