Inštitut za slovenskih jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je pripravil že številne terminološke slovarje za različne stroke in različna področja. Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je komisija, ki sta jo pri ZRC vodili najprej Marjeta Humar, zadnjih pet let pa Ljudmila Bokal, pripravila in letos izdala še Čebelarski terminološki slovar. Za ta slovar je komisija izpisala posamezne strokovne pojme iz celotne literature, ki je izhajala po 2. svetovni vojni. Slovar obsega skoraj 5000 izrazov s področja čebelarstva; z veseljem lahko zapišemo, da je to prvi čebelarski slovar na svetu, ki vsebuje tudi temeljito razlago pomena vsake besede. V slovenskih deželah je čebelarstvo zakoreninjeno že več stoletij. Razvili smo svoj tip panja, vzgojili svojo sorto kranjske čebele; naša posebnost pa so tudi poslikane prednje strani panjev, delo lastnikov in domačih ljudskih umetnikov. Z vzgojo čebel ter pridelavo medu in drugih izdelkov se pri nas ukvarja vse več poklicnih in ljubiteljskih čebelarjev. Slovenski čebelar, ki je ena najstarejših slovenskih revij, izhaja že od leta 1898. V našem svetu pomeni čebela nekaj posebnega – svetega. Pravimo, da čebele pojejo in jočejo, hodijo na ženitovanjske in svatovske polete ter umrjejo, tako kot umre človek. Njihova sorodstvena razmerja se izražajo s človeškim poimenovanjem: babica, oče, mati, sestra in bratje, polsestre in vnuki. S primero »priden kot čebela« smo to malo žival povzdignili v najvišji razred živih bitij. Ob koncu knjige so objavljeni angleško, nemško in latinsko-slovenski ustrezniki, ki so še posebno dobrodošli pri iskanju posebnih strokovnih izrazov. Ne manjka pa tudi seznam obsežne strokovne literature, iz katere so bili izbrani in obdelani objavljeni strokovni pojmi s področja čebelarstva. V knjigi je tudi seznam slovenskih in tujih čebelarskih strokovnjakov s kratkim opisom njihovih najpomembnejši uspehov na področju čebelarstva; med njimi so omenjeni tudi mnogi znani Slovenci. Janez Bleiweis je obdeloval tudi splošna čebelarska vprašanja, Peter Pavel Glavar je ustanovil prvo čebelarsko šolo pri nas, Anton Janša je l. 1760 postal prvi predavatelj čebelarstva na dunajskem dvoru, Fran Levstik je napisal knjigo Bučelstvo po izkušnjah ..., Joaness Antonius Scopoli je v svoji knjigi prvi zapisal, da se matice parijo zunaj panjev, Edo Senegačnik je bil predavatelj in pisec mnogih člankov o čebelarstvu, Janez Vajkard Valvazor je pisal o čebelarstvu tudi v 3532 strani obsegajoči knjigi Slava Vojvodine Kranjske ter Anton Žnidaršič, čigar panj je v uporabi pri nas in v sosednjih deželah. Mnoge zanimive fotografije in risbe popestrijo delo z gosto vpisanimi podatki. Ciril Velkovrh