no prihaja veliko tujega izrazja, ki bi ga bilo treba posloveniti. Pogosto je bilo to storjeno, vendar ne za vsako ceno, zlasti pa ne, če je že uveljavljeno citatno ali prevzeto poimenovanje (hepening, performans). Slovar navaja tudi ženske oblike za poklice v gledališču. Gledališko izrazje je predstavljeno in ovrednoteno s stališča pogostosti rabe in funkcijskozvrstne pripadnosti. Manj uporabljano izrazje je prikazano s kazalkami na pogostejše. Ob neoznačenem je v manjši meri upoštevano tudi strokovno pogovorno (označeno kot strok. pog.) in žargonsko (žarg.). Izrazje, ki ima izrazito slabšalni prizvok, je označeno kot slabšalno (slabš.). Z zastarelo (zastar.) je označeno izrazje, ki se v glavnem ne uporablja več, pojem, ki ga poimenuje, pa obstaja (komparz za statist). Z nekdaj je označeno izrazje, ki poimenuje pojme, ki jih danes ni več (lahkoživec), z zgodovinsko (zgod.) pa poimenovanja iz oddaljenejše preteklosti (salon, gozd). Vsak strokovni izraz je iztočnica samostojnega članka. Iztočnice so eno-, dvo- ali večbesedne in praviloma v ednini. Slovarski članki – polnopomenski, kazalke ali sestavljeni – so razvrščeni po abecedi. Iztočnica ima lahko več pomenov, ki so označeni z arabskimi številkami. Polnopomenski slovarski članki vsebujejo razlago, različna pojasnila, lahko tudi sopomenke (S), tuje ustreznike, ki jim navadno sledi informativni del. V njem so v razdelku PRIM. pri vsakem od pomenov navedena pomensko sorodna ali podobna poimenovanja, v razdelku GL na koncu slovarskega članka pa besedne zveze, v katerih se pojavlja iztočnica in so v slovarju na abecedno ustreznem mestu. Kazalke kažejo na ustreznejša poimenovanja.